Priprava za tisk

Bleed, Margins?

Kaj je Bleed?
Bleed je dodatek za porezavo oziroma razširitev slike ali barvne podlage, ki se nadaljuje čez končno obrezano tiskovino in na ta način zagotavlja, da na obrezani tiskovini ne bo vidnih belih robov.

Zakaj potrebujemo Bleed?
Dodatek za porezavo potrebujemo zato, da na končni obrezani tiskovini ne bi prišlo do neželjenega pojava belih robov. Ker je papir ploskovni material sestavljen iz lesne celuloze, se material lahko pri tisku malenkost razteza (vlaga+pritisk valjev na papir) ali krči (toplota). Če tiskovino tiskamo po obeh straneh, obstaja možnost, da je zaradi deformacije papirja stran B tiskana malenkost večja ali manjša (do 0,5 mm). Ker tiskamo na večje pole, se tiskovina na končni format obreže na rezalnem stroju, v katerega vstavimo potiskane pole v svežnjih do višine 12 cm in po oznakah za porezavo razrežemo na končni format. Pri razrezu papirja se lahko pojavi rahel premik oziroma t.i. spodnašanje papirja, kar je popolnoma normalen pojav. Če seštejemo oba pojava in tiskamo datoteko brez dodatka za porezavo, obstaja velika verjetnost, da bo na obrezani tiskovini viden neželjen bel rob. Torej, da se temu izognemo potrebujemo dodatek za porezavo.

Kdaj Bleed?
Dodatek za porezavo je obvezen pri vseh tiskovinah, razen v primeru, ko tiskamo tiskovine pri katerih se grafični elementi ali barvne podlage ne stikajo z robom porezave oz. so od roba porezave odmaknjeni za vsaj 3 mm.

Koliko Bleed-a?
V skladu z industrijskimi standardi je pri vseh tiskovinah dodatek za porezavo od 1-3 mm (izjema so ovitki za trdo vezavo). V tiskarni Demago imamo standard za tisk tiskovin na pole +3 mm na vsako stran, pri tisku etiket iz role pa 1,5 mm na vsako stran.

Kaj je Margins?
Margins je t.i. varno območje pri robovih tiskovine (spodaj, zgoraj, levo in desno). Z drugimi besedami je to varen prostor oziroma površina, v katero lahko umestimo grafične elemente.

Zakaj potrebujemo Margins?
Razlogi za upoštevanje varnega območja so enaki, kot so opisani pri dodatku za porezavo (deformacije papirja, spodnašanje pri razrezu). Če tega pravila ne upoštevate se lahko hitro zgodi, da grafični elementi na obrezani tiskovini niso centrirani, v najslabšem primeru pa so lahko tudi odrezani.

Kdaj Margins?
Vedno! Neglede na tiskovino, ki jo boste oblikovali, morate to dejstvo upoštevati, zato bodite bodite pozorni, da grafične elemente kot so teksti, slike, logotipe vedno odmaknete od robov porezave.

Koliko?
V skladu z grafičnimi standardi je varno območje pri enolistnih tiskovinah od roba porezave odmaknjeno navznoter za minimalno 3-5 mm (priporočamo 5 mm!). Pri večlistnih tiskovinah, ki zahtevajo vezavo, se varno območje lahko poveča tudi do 20 mm! Natančne podatke boste našli v razdelku Priprava datotek - večlistne tiskovine!

Kaj je Trim line, Slug line, Crop marks, Gutter?

Kaj je Trim line?
Trim line je linija po kateri bo tiskovina obrezana. Iz podatka Trim Box lahko razberemo tudi končni izrezan format tiskovine v mm.

Kaj je Slug line?
Slug line se običajno uporablja za kratka sporočila, ki so namenjena tiskarni v fazi tiska ali dodelave. Ponavadi so to kratki zapiski oz. opozorila (npr. želena smer teka papirja, oznake za biganje, perforacijo, Pantone 4525 je toplotni tisk z zlato folijo,...). Slug line se v fazi priprave za tisk odstrani in se ne tiska!

Kaj je Gutter?
Gutter se najpogosteje koristi pri oblikovanju ovitkov oziroma platnic za brošure ali trdo vezane knjige. Ko imamo podatek za debelino hrbta, ga enostavno vpišemo in program bo izrisal vodoravni črti, ki označujeta debelino hrbta. Prav tako se to orodje pogosto uporablja pri oblikovanju publikacij, ko je potreba po organizirani postavitvi dveh ali treh stolpcev na eni strani.

Kaj je Crop marks?
Crop marks oziroma oznake za porezavo označujejo, kje točno bo tiskovina obrezana, zato vas prosimo, da le to upoštevate pri pripravi datoteke za tisk!

Resolucija in ločljivost slik

Kaj je resolucija in ločljivost slike?
Izraza "resolucija slike" in "ločljivost slike", se pogosto uporabljata izmenično, vendar imata lahko v različnih kontekstih različna pomena. Uporaba in razlaga teh izrazov sta odvisni od specifičnega področja, na katerem se uporabljata. Če govorimo o ločljivosti slike se izraz nanaša na število pikslov v sliki in se meri v vodoravni in navpični smeri.

Ločljivost slike 1920x1080 pikslov pomeni, da ima slika 1920 pikslov vodoravno in 1080 pikslov navpično. Izraz resolucija slike vključuje več dejavnikov, vključno s samim številom pikslov, vendar se pogosto uporablja tudi za opis kakovosti slike ali sposobnosti kamere ali zaslona za zajemanje ali prikazovanje podrobnosti. Na primer, visoka resolucija kamere pomeni, da lahko zabeleži več podrobnosti v posnetku, kar ne nujno pomeni, da ima slika več pikslov, temveč boljše sposobnosti zajemanja podrobnosti. Če imate digitalno kamero, ki zajema slike s ločljivostjo 4000 x 3000 pikslov, ima slika vodoravno 4000 in navpično 3000 pikslov, kar skupno znaša 12 milijonov pikslov. Več pikslov omogoča več podrobnosti in večjo sposobnost povečave slike, ne da bi izgubili ostrino.

Resolucija se nanaša na stopnjo podrobnosti ali ostrine digitalne slike na monitorju ali slike tiskane na tiskarskem stroju. V obeh primerih je slika sestavljena iz majhnih pik ali točk, imenovanih piksli. Višje število pikslov pomeni višjo ločljivost in običajno boljšo kakovost slike.

Standardna enota za merjenje ločljivosti monitorja je število pikslov na palec (PPI), za tiskane slike pa število točk na palec (DPI). Pomembno je razumeti, da se PPI nanaša na digitalne slike, medtem ko se DPI nanaša na tiskalniške naprave. V nekaterih primerih se izraza lahko uporabljata izmenično, vendar je pomembno razumeti kontekst, v katerem se uporabljata!

300 dpi - Hi Resolution
Hi Resolution ali Hi-res slike, so slike z visoko količino podatkov in so standard v tisku. Gre za kakovostne fotografije visoke ločljivosti z resolucijo 300 dpi, ki zagotavljajo jasen in oster tisk. Slike z resolucijo višjo od 300 dpi so načeloma primerne za tisk, vendar je končni rezultat tiska enak! Hi res slike so ponavadi avtorske slike, ustvarjene s profesionalno fotografsko opremo. Visokokakovostne fotografije lahko proti plačilu najdete na specializiranih spletnih platformah, pri tem pa bodite pozorni, da jih boste uporabljali v skladu z avtorskimi pravicami in pravili licenciranja. Visokokakovostna slika praviloma nosi končnico TIFF, nastane pa iz t.i. surove slike (RAW).

200 dpi - Medium resolution
Če želite tiskati slike z resolucijo od 150 in 200 dpi in nimate slik z višjo resolucijo, bo končni rezultat tiska še vedno sprejemljiv, zato jih lahko brez skrbi uporabljate v datoteki za tisk. Ponavadi se za zmanjšanje resolucije iz 300 dpi na 150 dpi odločimo takrat, ko tiskamo večje fotografije (npr. 100x70 cm), saj na ta način zmanjšamo velikost datoteke. Iz istega razloga lahko tudi v primeru tiska obsežnejših tiskovin, kjer prevladujejo fotografije, le te zmanjšamo na 200 dpi, kar pri samem tisku ne bo opazno. Tukaj je potrebno razumeti dejstvo, da lahko originalno oziroma izvorno sliko z resolucijo 300 dpi, brez zadržkov zmanjšamo na 150 dpi, medtem, ko je obratna pot iz 150 dpi na 300 dpi napačna.

72 dpi - Low resolution
Večina slik objavljenih na spletu ali socialnih omrežjih je zaradi hitrega nalaganja zmanjšana na resolucijo 72 dpi ali manj. Kot rečeno je za prikazovanje slik na monitorju to zadostna resolucija, za tisk pa žal te slike niso uporabne!

Rastrska ali vektorska slika?

Kaj je vektorska slika?
Vektorske slike se za razliko od rastrskih slik, ki so sestavljene iz pikslov, prikazujejo s pomočjo matematičnih formul in so sestavljene iz geometrijskih oblik, kot so črte in krivulje. Glavne značilnosti vektorskih slik so nizka velikost datoteke in neskončna možnost povečanja, ne da bi pri tem izgubili jasnost in ostrino slike. Vektorske datoteke s končnico EPS, AI, CDR, PDF, SVG ustvarimo in urejamo s pomočjo programske opreme (Adobe Illustrator ali CorelDRAW). Naštete vrste datotek so najprimernejše za ustvarjanje logotipov in grafik, ki jih želimo uporabljati pri različnih velikostih oz. povečavah.

Kaj je rastrska slika?
Rastrska slika - Bitmap je sestavljena iz slikovnih točk (pikslov), ki tvorijo celotno sliko. Najpogostejše vrste rastrskih slik so JPG, JPEG, GIF, TIFF in PNG in jih koristimo na spletu ali v tiskanih gradivih. Slike, ki so namenjene uporabi na spletu se zaradi hitrosti nalaganja praviloma uporabljajo v nižji ločljivosti 72 dpi in so na monitorju videti jasno in kakovostno. Če bi želeli sliko iz spleta z ločljivostjo 72 dpi uporabiti v tisku, smo lahko hitro razočarani nad njeno kvaliteto tiska. Za kakovosten tisk se namreč koristijo slike z ločljivostjo 300 dpi, kar je precej večja gostota slikovnih točk, kot jo uporabljamo na spletu. Povedano drugače, dimenzija slike z ločljivostjo 72 dpi je odlična za prikazovanje na spletu, če pa želimo to sliko kvalitetno natisniti, pa potrebujemo ločljivost 300 dpi, kar je štiri krat več!

Standard Black, Rich black, Registration Black?

Črna barva je ena najpogosteje uporabljenih barv v tiskarstvu. Toda morate vedeti, da pri tisku uporabljamo dve vrsti črne barve in sicer ″Standard″ črno barvo in ″Rich Black″ oziroma ″podloženo/obogateno″ črno barvo. Standardna črna (Standard Black) in obogatena črna (Rich Black) sta lahko videti enako na monitorju, vendar ne v tisku!

Registration Black
Registracijska črna barva je sestavljena iz 100 % C, 100 % M, 100 % Y in 100 % K, in je nikoli ne smete uporabljati v datoteki za tisk, saj je barvna pokritost previsoka in bo povzročila težave pri tiskanju. Registration Black je barva, ki je rezervirana za tisk oznak za porezavo (crop marks)!

Rich Black
Podložena oz. obogatena črna barva je sestavljena iz 4 procesnih barv. S tiskom vseh štirih barv namreč zagotovimo globoko oziroma nasičeno črno barvo. Rich Black barvo sestavite iz vseh štirih procesnih barv: C 40 %, M 30 %, Y 30 % in K 100 %. Dosegli boste bogato črno, ne da bi bila barvna pokritost prevelika. Globoko črno barvo uporabite vedno, ko imate v datoteki večje črne površine oziroma flehe.

Standard Black
Standardna črna barva je sestavljena samo iz ene barve (100%K). V barvnem tisku se Standard Black praviloma uporablja za tisk besedil oziroma pisav, ki so manjša od 20 pt in nikakor ne za tisk večjih površin oz. fleh. Prav tako je 100% K primerna za tisk vektorskih tankih črt oz. linij. Minimalna debelina linije je lahko 0,25 pt oz. 0,1 mm!

Teksti
Črna besedila oz. pisavo, ki je manjša od 20 pt, vedno kreirajte samo iz črne barve (C=0%, M=0%, Y=0%, K=100%), nikakor ne iz vseh štirih barv, ker lahko pri tisku pride do zamika barvne registracije (ghosting). Ghosting je normalen pojav pri tisku, ki nastane zaradi krčenja materiala v procesu tiska barvnih separacij. Velikost pisav naj ne bo manjša od 6 pt! Pisave oz. fonti naj bodo vedno vektorski, zato jih izdelajte v primernih programih (AI, ID, COREL...).

Slika desno prikazuje povečavo črke M. V kolikor je barva črke sestavljena iz procesnih barv, lahko hitro pride do malenkostnega zamika pri tisku barvnih separacij (v našem primeru je rumena barva malenkost zamaknjena). Tretja slika prikazuje črko, ki je tiskana kot slika (ponavadi so takšne datoteke izdelane v Photoshopu, kar je seveda napačno).

RGB, CMYK, RGB vs CMYK, Colour Gamut?

Kaj je barva?
Barva, kot jo poznamo je sestavljena iz svetlobe različnih valovnih dolžin elektromagnetnega sevanja. V osnovi se barve pojavljajo kot rezultat interakcije svetlobe, objekta in opazovalca in tako tvorijo vidni barvni spekter. Povedano poenostavljeno, barva nastane zaradi svetlobe in se odbija od predmetov, ki so okrog nas. Neglede na to, za kateri vir svetlobe gre, je dejstvo, da je dojemanje barv zelo osebna izkušnja. Malo verjetno je, da ljudje barvo dojemajo oziroma vidijo popolnoma enako. Na podlagi znanstvenih poskusov je ocenjeno, da človeško oko lahko vidi približno 16 milijonov različnih barvnih odtenkov.

Aditivni barvni sistem - RGB
Je način mešanja barv, kjer se različne barvne komponente združujejo z dodajanjem svetlobe. Ta barvni sistem tvorijo rdeča, zelena in modra barva. Združevanje vseh treh barv v enakih količinah ustvari belo svetlobo, različne kombinacije v različnih razmerjih pa omogočajo ustvarjanje širokega spektra barv. Aditivni barvni sistem uporablja svetlobno mešanje barv in se uporablja v elektronskih napravah, kot so računalniški zasloni, televizorji, mobilni telefoni...

Subtraktivni barvni sistem - CMYK
Je način mešanja barv, kjer različne barvne komponente nastanejo s pomočjo pigmentov. Ta barvni sistem tvorijo Cyan, Magenta in Yellow barva. S temi tremi barvami lahko dosežemo tudi črno barvo, vendar zaradi doseganja globoke črne barve in zmanjševanja porabe barvnih pigmentov, dodajamo še črno barvo. Subtraktivni barvni sistem se uporablja v industrijah tiska.

Vsaka naprava, ki proizvaja barvo, ne glede na to, ali gre za monitor ali tiskalnik ima sposobnost oziroma zmožnost prikazovanja barv. Razpon barv, ki jih naprava prikazuje imenujemo barvni obseg. Barvni obseg monitorja (RGB) je vsekakor precej večji od barvnega obsega CMYK, ki ga uporabljamo v tisku. Iz tega razloga se določene barve v tisku nikoli popolnoma ne ujemajo z barvami, ki jo vidite na vašem monitorju, saj so zunaj barvnega obsega.

Da bi zmanjšali ta neskladja, si pri tisku pomagamo s tako imenovanim barvnim upravljanjem (Color management). Barvno upravljanje je proces nadzora barv, s katerim si pomagamo ohranjati doslednost oziroma točnost barv med vhodno napravo (fotoaparat, monitor) in izhodno napravo (tiskalnik) in na ta način zagotavljamo standard barvnega tiska CMYK, ki je zadovoljiv za marsikoga.

Seveda se občasno pojavi tudi potreba po barvah, ki so zunaj barvnega obsega CMYK. V tem primeru koristimo zraven primarnih CMYK barv še dodatne barve OVG, s pomočjo katerih povečamo barvni obseg tiska. Aplikacije, ki jih tiskamo z t.i. Hexachrome barvami so predvsem etikete in embalaže.

RGB barvni prostor
RGB "Red, Green, Blue" je barvni prostor, ki ga prikazujejo barvni monitorji, televizorji, mobilni telefoni, digitalni fotoaparati in podobne naprave za prikaz barv.

V tem modelu barv, se vsaka barva predstavlja z združitvijo treh osnovnih barvnih komponent (rdeča, zelena in modra). Združevanje vseh treh barvnih komponent v različnih razmerjih omogoča reprodukcijo različnih odtenkov in svetlosti barv. V različnih razmerjih lahko ustvarimo celoten spekter barv, vključno z belo, črno in vse barvne odtenke vmes. RGB model je osnova za večino prikazovalnih tehnologij, saj omogoča dinamičen in natančen prikaz barv na zaslonih.

RGB barvni prostor ima v primerjavi s CMYK barvnim prostorom bistevno večji barvni obseg. Povedano drugače, barve, ki jih vidimo na monitorju, lahko v tisku malenkost odstopajo.

CMYK barvni prostor
CMYK je barvni prostor, ki se uporablja v tiskarski industriji. Kratica CMYK označuje štiri osnovne barvne komponente, ki sestavljajo model: Cyan (modra), Magenta (roza), Yellow (rumena) in Key (črna).

Vsaka barva v modelu CMYK predstavlja barvno separacijo, kombinacija vseh štirih separacij omogoča reprodukcijo polnega spektra barv, oziroma odtenkov in tonov.

CMYK model je v primerjavi z RGB modelom manjši, zato nekaterih barv, ki so izven barvnega obsega CMYK ne gre natisniti v popolnoma enaki barvi, kot jo lahko prikaže monitor.

RGB vs CMYK
Barve, ki jih gledamo na monitorju so prikazane v RGB barvnem prostoru. Če oblikujete spletni katalog ustavrjajte v RGB barvnem prostoru, v kolikor pa oblikujete katalog za tisk, predlagamo, da vse grafične elemente v datoteki pretvorite v CMYK. Tako boste na monitorju videli simulacijo tiska. Pri pretvorbi bodo primarne svetle barve (rdeča, zelena in modra) videti manj živahne. Upoštevajte pa dejstvo, da bodo datoteke RGB, ki jih pošljete v tisk, samodejno pretvorjene v CMYK!

Slika desno prikazuje barvni obseg za posamezne ICC profile. Če npr. pogledate profil ProPhoto RGB, je le ta zunaj celotnega barvnega obsega. Povedano drugače, teh barv na monitorju ne vidimo iz dveh razlogov. Prvi je ta, da jih človeško oko ne vidi oziroma teh barv ne poznamo, drug razlog pa je ta, da monitor enostavno ni sposoben prikazati teh barv. Barvni obseg profila Adobe RGB 1998, prikazujejo le redki profesionalni monitorji za grafično dejavnost (Eizo, Nec). Povprečni monitor za vsakdanjo uporabo, žal vseh barv bodisi ne zna prikazati takšne kot so v resnici, ali pa jih prikazuje napačno.

SWOP CMYK barvni profil prikazuje barvni obseg, ki je na voljo v industriji tiska. Kot je razvidno iz slike je ta profil najmanjši, kar pomeni, da barve, ki so zunaj tega območja enostavno ni možno natančno barvno natisniti.

Colour Gamut
Colour Gamut prikazuje barvni obseg oziroma razpon barvnega profila. Da bi zagotovili, da barve ostanejo znotraj barvnega spektra CMYK, vam priporočamo, da vaše tiskovine oblikujete v programih, kot so Adobe InDesign, Adobe Illustrator ali Adobe Photoshop.

V orodju za izbiro barv (Color Picker), vas ti programi opozarjajo na barve, ki so zunaj območja CMYK. Opozorilo se prikaže kot trikotnik s klicajem in vas obvesti, da vaša izbrana barva morda ne bo natisnjena pravilno in vam predlaga izbiro podobne barve, ki jo lahko tiskamo.

RGB slika / CMYK slika
Slika desno prikazuje enako sliko v CMYK in RGB barvnem prostoru. Sicer so razlike minimalne, oziroma skoraj neopazne, ampak so. Zato še enkrat priporočamo, da pri oblikovanju ustvarjate s slikami v CMYK barvnem prostoru in se na ta način izognete presenečenju v smislu razlike med sliko gledano na monitorju in sliko tiskano na papirju.

Kot je opisano zgoraj, bodo vsi RGB elementi v datoteki avtomatsko pretvorjeni v CMYK! Če je barvna natančnost ključnega pomena za vaš projekt, si lahko naročite tudi vzorec in pred tiskom celotne naklade sami ocenite barvno natančnost.

Pantone® / HP IndiChrome Plus® / HP Premium White®

Kaj je Pantone®?
Pantone Matching System (PMS) je standardiziran sistem barv, ki je nastal zaradi različnih standardov po svetu in želi preprečiti neujemanje barv, ne glede od kje sta naročnik in izvajalec. Sistem je uporabi v različnih industrijah, zlasti v oblikovanju, tiskarstvu, modi, embalaži in drugih panogah, kjer je natančnost barv ključnega pomena.

Najosnovnejša definicija Pantona® je barvni vzorčnik oziroma katalog barv, ki je osnovan na pravilih mešanja in lastnostih barvil in pigmentov. Ustanovitelj podjetja, Lawrence Herbert, je leta 1963 ustvaril inovativen sistem identificiranja, usklajevanja in komuniciranja o barvah in ga poimenoval PANTONE MATCHING SYSTEM, PMS. Preprost pripomoček je pomenil konec ugibanja v oblikovanju in tiskarstvu, saj je na eni strani oblikovalec lahko izbral točno določeno barvo na osnovi številke, tiskar je pa nato lahko sledil tej številki in na podlagi preproste formule s pomočjo tehnice izdelal želeno barvo in jo kot peto barvo (spot barvo) uporabil na tiskarskem stroju.

Kot rečeno so Pantone® barvni vzorčniki v uporabi v vseh industrijah tiska (papir, tekstil, usnje, plastika,...). Če se osredotočimo na grafično industrijo tiska papirja, se srečamo z različnimi vzorčniki, kot so Pantone Formula Guides, Color Solutions for Print, Packaging, and Digital Design... Znotraj teh skupin so vzorčniki razdeljeni na različne tipe in sicer Coated, Uncoated, Spot color, Neon, Metallic, Pastel...

Vsaka od naštetih tipov vzorčnikov, je namenjena različnim tehnologijam tiska (digital, offset, flexo,...). Ker pa vemo, da je digitalna tehnologija še vedno v razvoju in ima omejitve, je posledično tisk nekaterih barv iz vzorčnikov enostavno nemogoče natisniti.

Kaj pomeni Spot color in Process color?
Razumevanje razlike med Spot in Process barvo je pomembno pri določanju barvnih pričakovanj pri prehodu iz monitorja na tiskarski stroj. Spot barva je barva, ki jo natančno zmešamo po formuli in jo v tisku uporabimo kot eno barvo. Povedano drugače, barvo ne meša tiskarski stroj, pač pa jo mešamo sami, s pomočjo tehnice in na papir tiskamo kot eno barvo oz. separacijo. Ta način tiska zagotavlja največjo točnost barve in ga koristimo predvsem v klasičnem offset tisku, ko gre za višje naklade tiskovin. Pantone Color Institute

Druga možnost je, da za enako barvo uporabimo osnovne procesne barve CMYK. V tem primeru se procesne barve mešajo med seboj in tvorijo barvo, za mešanje pa skrbi tiskarski stroj. Ker pa določenih barv iz Pantone lestvice ni možno natisniti samo z uporabo CMYK barv, jim za doseganje večjega barvnega obsega lahko dodamo še tri barve (Orange, Violet, Green). Ta način tiska imenujemo ECG (Extended Color Gamut) ali Hexachrome. ECG način tiska je hitrejša in cenejša izbira tiska, ter ima odlične rezultate pri tisku barv iz Pantone lestvice.

Kaj je HP IndiChrome Plus®?
HP IndiChrome Plus®, je ime blagovne znamke podjetja HP. Gre za digitalni tisk s standardnimi procesnimi barvami CMYK, katerim pri tisku dodamo tri dodatne barve Orange, Violet, Green. S pomočjo dodajanja teh barv povečamo barvni obseg tiska in na ta način dosežemo možnost tiskanja do 90% barv iz Pantone lestvice z natančnostjo tiska do ΔE 3.

Tehnologija omogoča tisk iz vzorčnika Pantone solid coated in Pantone solid uncoated. Pantone metalik barv ni možno tiskati!

Najpogosteje se za tisk z dodatnimi barvami odločimo v primeru tiska embalaže in etiket na roli, kjer je točnost in ponovljivost barv ključnega pomena.

Kaj je White ink?
Premium WhiteInk je posebna bela barva, ki jo uporabljamo na tiskarskih strojih HP Indigo. Gre za inovativno digitalno tehnologijo, ki omogoča tisk bele barve na temnejše materiale in zagotavlja enak rezultat kot tradicionalni sito ali offset tisk.

Če želimo naprimer tiskati na črn papir z standardnimi CMYK barvami, bo rezultat tiska nesprejemljiv, saj se na črnem papirju tisk ne bo videl. Da bodo barve na črnem papirju vidne, moramo papir najprej potiskati z belo barvo. S tiskom bele barve zagotovimo, da bo barvna slika CMYK na papirju kontrastna oziroma vidna. Ta način tiska se v praksi imenuje barvni tisk z belo podložno barvo (W+CMYK). V kolikor pa je želja samo po tisku z belo barvo pa imamo na razpolago tudi to možnost (1/0 W).

Belo barvo torej uporabljamo pri vseh temnejših, prozornih in metaliziranih materialih. Še posebej je bela barva prisotna v tisku samolepilnih prozornih in metalik materialov iz role.

Barvno odstopanje (ΔE)

Kaj je barvno odstopanje?
Barvno odstopanje je razlika med pričakovano barvo in dejansko reproducirano barvo na tiskovini. Da bi zmanjšali barvno odstopanje, uporabljamo različne tehnike barvnega upravljanja. Neglede ali gre za offset ali digitalno tehnologijo tiska, se za zagotavljanje doslednosti barv v tisku uporablja standard ISO-12647. Do barvnega odstopanja lahko pride pri obeh načinih tiska in sicer zaradi različnih dejavnikov, ki so prisotni v fazi tiska.

Kaj je Delta E (ΔE)?
Delta E je merilo za barvno odstopanje, ki se uporablja v tiskarski industriji. Ta vrednost izraža razliko med referenčno barvo in dejansko reproducirano barvo. Običajno se Delta E meri v treh dimenzijah: ΔEab, ΔE94, in ΔE2000. Najpogosteje uporabljena oblika je ΔEab. Večja vrednost ΔE pomeni večjo razliko med barvama. Splošno pravilo je, da je v tisku dovoljena razlika ΔE do 5!

Vrste papirja
Vsaka vrsta papirja različno absorbira barvo, zato si vzemite nekaj časa in razmislite, kateri papir je najboljši za vaš projekt. Na primer, če tiskamo isto fotografijo na premazni in nepremazni papir, bo zagotovo prišlo do nekaterih barvnih razlik. Na premaznem papirju bo fotografija zagotovo bolj nasičena, medtem, ko bo enaka slika tiskana na nepremaznem ali recikliranem papirju malenkost temnejša in manj nasičena. Ta pojav v žargonu imenujemo, da je fotografija "sprana". Seveda je dojemanje fotografije subjektivna stvar vsakega posameznika, eni prisegajo na izbiro premaznega, drugi pa na izbiro nepremaznega papirja.

Zaščita materiala
Tako kot papir tudi plastificirna folija vpliva na končno barvo tiskovine. Če vzamemo naprimer platnico brošure, ki je tiskana na premazni papir in plastificirana z mat plastificirno folijo, bo barva zaradi mat folije manj nasičena, v kolikor pa uporabimo sijajno gloss folijo, bomo barvno nasičenost fotografije povečali. Ker imamo v naši ponudbi še ASC in Sof-touch folija, bo rezultat barve na platnici spet drugačen. Če naredimo zaključek, dobimo platnico v štirih različnih barvnih odtenkih.

Barvna ponovljivost
Barvna ponovljivost je še posebej pomembna pri tisku emablaž in etiket. Tukaj govorimo o tiskovinah, ki se ponavljajo oziroma jih tiskamo periodično. Gre za zahtevno nalogo, saj na ponovljivost barve vpliva precej dejavnikov oziroma malenkosti. Ena od njih je naprimer temperatura in vlaga v prostoru, obrabljenost tiskarskega stroja v trenutku tiska (blanket, bid, pip,...), material za tisk, ki se lahko od sarže do sarže razlikuje v belini... HP Indigo tehnologija je edina tehnologija v digitalnem tisku, ki omogoča natančno barvno upravljanje in na ta način zagotavlja ponovljivost tiska v standardiziranem območju barvnega odstopanja (ΔE).

Ink Saturation?

Kaj je Ink Saturation?
Ink Saturation je količina barve, ki jo tiskarski stroj nanese na medij. Količino barve merimo v odstotkih od 0-100%. Da so rezultati tiska zadovoljivi, velja priporočilo, uporabe količine za vsako izmed barv v območju med 10% do 91%. Pri količini posamezne barve pod 10%, obstaja verjetnost, da se barva morda ne bo natisnila, pri količini nad 90%, pa razlika v tisku ne bo vidna.

Ta težava je najpogostejša pri črno-belem tiskanju, kjer tiskamo samo s črno (K) barvo. Splošno pravilo v tisku je, da količino posamezne barve pod 10% ne uporabljamo! Čeprav je ta barva na monitorju vidna, je za tisk problematična in jo lahko v tisku izgubimo. Povedano drugače, barva je presvetla za tisk!

Drugo nasprotje je prevelika količina barve. O preveliki količini govorimo takrat, ko je posamezna barva nad 91%. Kot lahko vidite na sliki desno je barvna razlika med 91% črno in 100% črno barvo na monitorju jasno vidna. V kolikor bi to enako sliko natisnili, barvne razlike ne bi videli, torej bo viden samo en pravokotnik črne barve. V tem primeru govorimo, da je količina barve pretemna!

Zakaj? Barvni monitor za ustvarjanje barv uporablja svetlobo RGB, medtem ko tiskarski stroj za ustvarjanje barv uporablja barvo CMYK.

Ink Limit
Ink limit je maksimalni seštevek količine vseh barv, ki jih je material za tisk (papir) zmožen absorbirati. V tem primeru govorimo o skupni količini nanosa posamezne barve na material. Pri vsaki od CMYK barv je možnost izbire količine barve od 0%-100%. Večja je vrednost, temnejša je slika. Vsota količine skupne barve CMYK je torej 400%.

CMYK barve, katere seštevek vseh uporabljenih barv presega 320%, v tisku ne uporabljamo. Maksimalna dovoljena barvna pokritost za premazne papirje je 320% in 280% za nepremazne papirje, priporočamo pa območje med 150% do 250%.

Zakaj? Različne vrste papirjev absorbirajo različne količine barve. Če naprimer tiskamo z vrednostjo nad 300%, bo količina barve na papirju prevelika, posledično bo slika "zabita" (v temnih tonih ne bo razlik), poveča se čas sušenja, strošek tiska je večji, barva je bolj občutljiva na praske... Povedano drugače, med barvami z vrednostjo +280% in 400% ne bo razlik, vse barve bodo torej enake, zato bodite pri tem zmerni. Saj veste, da je seštevek globoke črne 200% (C:40,M:30,Y:30,K:100)!

Print PDF - splošna navodila

Splošna navodila za pripravo PDF datoteke za tisk!
Priprava datoteke za tisk ni lahka naloga, saj je potrebno pri kreiranju datoteke za tisk upoštevati veliko dejavnikov, kateri vključujejo resolucijo slik (dpi), barvni prostor grafičnih elementov (RGB, CMYK, Pantone), dodatek za porezavo (Bleed), oznake za porezavo (Crop Marks), odmik od robov porezave (Margins), prekrivanje barv (Overprints), Creep... in še bi lahko naštevali.
Optimalna datoteka za tisk je PDF (Portable Document Format). Kreiranje PDF datoteke omogočajo številni računalniški programi, vendar vam priporočamo le uporabo profesionalnih grafičnih programov, kot so Adobe InDesign, Adobe Illustrator, Quark Xpress, Adobe FreeHand in Corel Draw. V kolikor pripravljate obsežnejše tiskovine (katalogi, knjige) priporočamo, da izberete Adobe Indesign.

Ker tudi mi želimo, da je vaš končni izdelek brezhiben in izdelan v dogovorjenem roku, smo vam v nadaljevanju pripravili nekaj kratkih navodil za pravilno kreiranje PDF datotek iz najpogosteje uporabljenih grafičnih programov. Zavedati se morate, da je pravilna priprava datoteke ključnega pomena za kvaliteten tisk!

V nadaljevanju si lahko ogledate kratka navodila za pravilno kreiranje PDF datoteke za tisk, v grafičnih programih: Adobe InDesign, Adobe Illustrator, Adobe Photoshop in Corel Draw.

Pri kreiranju PDF datoteke za tisk upoštevajte naslednje:

1. DTP PROGRAM:
PDF datoteko za tisk pripravite v grafičnih programih kot so InDesign, Illustrator, Quark X ali Corel Draw!

2. FORMAT DATOTEKE:
datoteko za tisk vedno pripravite na točen format (1:1). V primeru, da vaša datoteka ni v merilu 1:1, nas na to morate opozoriti!

3. SLIKE / BITMAP:
v datoteki za tisk vedno uporabite slike z zadostno resolucijo (dpi-dots per inch), od 250-300 dpi, pri tisku večjih formatov (XXL tisk) lahko uporabite tudi slike z resolucijo od 150 dpi naprej.

4. BARVNI PROSTOR:
vsi grafični elementi v datoteki za tisk (slike, barvne podlage, logotipi, pisave...), naj bodo v CMYK barvnem prostoru ali v PANTONE barvni lestvici.
Tisk barv po PANTONE lestvici je možen v offset tehniki, kjer se Pantone barva tiska kot samostojna barva, v digitalnem tisku (HP Indigo - Indichrome), pa lahko s pomočjo treh dodatnih barv (Orange, Green, Violet) natisnemo preko 90% barv iz Pantone lestvice.

5. GLOBOKA ČRNA BARVA:
črne barvne površine (flehe) sestavite vedno iz vseh štirih procesnih barv C+M+Y+K (C=40%, M=30%, Y=30%, K=100%).

6. PISAVE - ČRNA BARVA, VELIKOST:
črna besedila oz. pisavo, ki je manjša od 20 pt, vedno kreirajte samo iz črne barve (C=0%, M=0%, Y=0%, K=100%), nikakor ne iz vseh štirih barv, ker lahko pri tisku pride do zamika barvne registracije. Minimalna velikost pisav naj ne bo manjša od 5 pt (K=100%), oziroma 7 pt (K= od 30-70%). V primeru inverznega tiska (bela pisava na temnih podlagah), je minimalna dovoljena velikost pisave 8 pt. Pisave oz. fonti naj bodo vedno vektorski, zato jih izdelajte v primernih programih (AI, ID, COREL...).

7. HAIRLINE - ČRTE:
tanke črte oz. linije izdelajte v vektorskih programih! Upoštevajte minimalno debelino linije, ki naj ne bo pod 0,25 pt (0,1 mm), oziroma min. 0,5 pt (inverzne linije na temni podlagi).

8. BARVNA POKRITOST:
barvna pokritost oz. nanos barve je seštevek vseh barvnih kanalov (C+M+Y+K). Maksimalna dovoljena barvna pokritost za premazne papirje je 320% in 280% za nepremazne papirje. Minimalna pokritost posamezne barve naj ne bo manjša od 7%!

9. BARVNI PREHOD OZ. PRELIV:
priporočamo vam, da barvne prelive (Gradient), kjer barva prehaja od temnejše k svetlejši, izdelate v programu Adobe Photoshop (rasterizirana oblika). Izdelavo barvnega preliva z vektorskimi programi vam odsvetujemo, ker lahko pri tisku pride do neželjenih barvnih stopnic.

10. BLEED, MARGINS, CROP MARK:
če želite, da je vaša tiskovina obrezana v živi rob, obvezno upoštevajte oz. dodajte 3 mm dodatka za porezavo (Bleed).
Grafični elementi kot so pisave, logotipi in podobno naj bodo od roba porezave odmaknjeni minimalno 3 mm navznoter (Margins). Datoteka naj vsebuje tudi oznake za porezavo (Crop Marks).

11. KREIRANJE PDF DATOTEKE:
priporočamo, da PDF datoteko kreirate oz. shranite s standardom PDF/X3:2002 (Compatibility: Acrobat 4 - PDF 1.3)

12. PDF DATOTEKA ZA TISK:
preden datoteko pošljete v tisk, prosimo, da še enkrat preverite ustreznost datoteke za tisk!

Adobe InDesign

Adobe INDESIGN

Adobe InDesign je računalniški program namenjen grafičnem oblikovanju in postavitvi oz. pripravi tiskovin za tisk.
Vse pogosteje se program tudi uporablja za oblikovanje spletnih strani ter spletnih in tabličnih aplikacij.

Prednosti pred ostalimi grafičnimi programi so predvsem v preprostem a hkrati dovršenem delu s teksti in sliko ter stabilnosti pri delu z obsežnimi publikacijami.

Zaradi popolne združljivosti z datotekami, filtri in efekti ostalih programov Adobe ter številnih možnosti namenske uporabe pa predstavlja glavno orodje oblikovalcev, založnikov in zaposlenih na področju promocije.

Povezave: www.adobe.com , www.design.tutsplus.com, www.adobeknowhow.com, www.lynda.com

Adobe INDESIGN - navodila za pripravo PDF datoteke

1. Odprite nov dokument (CTRL+N);

2. Number of Pages - v polja vpišite število strani, ki jih želite natisniti;

3. Page Size - izberite oz. vpišite dimenzijo dokumenta in postavitev (ležeče, pokončno);

4. Margins - odmik od roba porezave naj bo min. 3-5 mm, pri tiskovinah kot so knjige, katalogi naj bo odmik od roba porezave min. 10 mm ali več;

5. Bleed - dodatek za porezavo naj bo pri vseh dokumentih +3 mm (izjema so trde platnice +15 mm);

6. Kliknite na gumb OK.

V odprtem dokumentu začnite ustvarjati vaš design. Pri tem upoštevajte naslednje:

1. Grafične elemente, ki bodo obrezani v živo, povlecite vedno do rdeče zunanje črte (Bleed box)!

2. Grafične elemente, kot so npr. pisave postavite vedno v varno območje (Margins), torej do notranje magenta črte, ki je od roba porezave odmaknjena 5 mm navznoter.

Barva črnih tekstov oz. besedil naj bo sestavljena samo iz K=100% in ne iz CMYK!

3. Globoko črno barvo tvorite iz CMYK: C=40% / M= 30% / Y=30% / K=100%.

4. Fototografije (Bitmap) naj bodo v CMYK barvnem prostoru z zadostno resolucijo od 250-300 dpi.

Ko ja datoteka končana jo izvozite v PDF (CTRL+E) in datoteko smiselno poimenujte.

Nastavitve za izvoz v PDF datoteko za tisk:

1. V zavihku Adobe PDF Preset izberite natavitev PDF/X3:2002, standard PDF/X3:2002, Compatibility Acrobat 4 (PDF 1.3).

Izbrana nastavitev bo v dokumentu združila transparence (Flatten transparency).

V opciji Pages nikoli ne označite Spreads, datoteko vedno izvozite po straneh (Pages).

2. Compression - nastavitev kompresije slik

3. V zavihku Colour Images izberite pri Compression ZIP kompresijo

4. V zavihku Greyscale Images izberite pri Compression ZIP kompresijo

5. V zavihku Marks and Bleeds označite Crop Marks (oznake za porezavo) in Use Document Bleed Settings (dodatek za porezavo).

6. V polje Offset vpišite 3 mm.

7. Izberite zavihek Output oz. barvno upravljanje.

8. V zavihku Colour Conversion izberite Convert to Destination in v zavihku Destination izberite Coated FOGRA 39 (za tisk na premazne papirje) oz. Uncoated FOGRA 29 (za tisk na nepremazne papirje). S tem izborom boste morebitne neželjene elemente iz RGB barvnega prostora pretvorili v CMYK barvni prostor.

9. Nastavitve si lahko za naslednjič shranite s klikom na gumb Save Preset...

10. S klikom na gumb Export izvozite datoteko v PDF. PDF datoteko odprite in še enkrat preverite.

Adobe Illustrator

Adobe ILLUSTRATOR

Adobe Illustrator je vsestransko uporaben grafični program, idealen predvsem za oblikovanje manj obsežnih tiskovin, kot so vizitke, plakati, letaki, zloženke...

Program je primeren predvsem za risanje logotipov, ikon ali ilustracij saj omogoča preprosto in hitro risanje, sestavljanje in kombiniranje vektorskih oblik in slik.

Grafični oblikovalci ga vse pogosteje uporabljajo tudi za pripravo oblikovnih osnutkov spletnih strani.

Povezave: www.adobe.com , www.design.tutsplus.com, www.lynda.com

Adobe ILLUSTRATOR - navodila za pripravo PDF datoteke

1. Odprite nov dokument (CTRL+N) in v polje Name vpišite ime datoteke;

2. Number of Artboards - v polja vpišite število strani, ki jih želite natisniti;

3. Size - izberite oz. vpišite dimenzijo dokumenta in postavitev (ležeče, pokončno);

4. Bleed - dodatek za porezavo naj bo pri vseh dokumentih +3 mm (izjema so trde platnice +15 mm);

5. V opciji Avanced izberite Color Mode: CMYK in Raster Effects: High (300 ppi);

6. Kliknite na gumb OK.

V odprtem dokumentu začnite ustvarjati vaš design. Pri tem upoštevajte naslednje:

1. Grafične elemente, ki bodo obrezani v živo, povlecite vedno do rdeče zunanje črte (Bleed box)!

2. Grafične elemente, kot so npr. pisave postavite vedno v varno območje (Margins), torej do notranje magenta črte, ki je od roba porezave odmaknjena 5 mm navznoter.

Ker Adobe Illustrator žal nima funkcije Margins, kot jo ima InDesign, si odmik od robov porezav (Margins) naredite sami.

V našem primeru smo to naredili z orodjem Rectangle Tool.

Barva črnih tekstov oz. besedil naj bo sestavljena samo iz K=100% in ne iz CMYK!

3. Globoko črno barvo tvorite iz CMYK: C=40% / M= 30% / Y=30% / K=100%.

4. Fototografije (Bitmap) naj bodo v CMYK barvnem prostoru z zadostno resolucijo od 250-300 dpi.

Ko ja datoteka končana jo izvozite v PDF (Shift+CTRL+S) in datoteko smiselno poimenujte.

Nastavitve za izvoz v PDF datoteko za tisk:

1. V zavihku Adobe PDF Preset izberite natavitev PDF/X3:2002, standard PDF/X3:2002, Compatibility Acrobat 4 (PDF 1.3).
Izbrana nastavitev bo v dokumentu združila transparence (Flatten transparency).

2. Compression - nastavitev kompresije slik

3. V zavihku Colour Bitmap Images izberite pri Compression ZIP kompresijo

4. V zavihku Greyscale Bitmap Images izberite pri Compression ZIP kompresijo

5. V zavihku Marks and Bleeds označite Trim Marks (oznake za porezavo) in Use Document Bleed Settings (dodatek za porezavo).

6. V polje Offset vpišite 3 mm.

7. Izberite zavihek Output oz. barvno upravljanje.

8. V zavihku Colour Conversion izberite Convert to Destination in v zavihku Destination izberite Coated FOGRA 39 (za tisk na premazne papirje) oz. Uncoated FOGRA 29 (za tisk na nepremazne papirje).

S tem izborom boste morebitne neželjene elemente iz RGB barvnega prostora pretvorili v CMYK barvni prostor.

9. Nastavitve si lahko za naslednjič shranite s klikom na gumb Save Adobe PDF Settings...

10. S klikom na gumb Save PDF izvozite datoteko v PDF.

Adobe Photoshop

Adobe PHOTOSHOP

Adobe Photoshop je računalniški program v osnovi namenjen obdelavi fotografij, kot so fotomantaže (risanje, brisanje, dodajanje, združevanje, zamenjave ozadij), barvno popravljanje slik, omogoča pa tudi pripravo animiranih filmov ter delo s tridimenzionalnimi objekti.

Zaradi obširnega nabora možnosti, ki jih ponuja pa Adobe Photoshop predstavlja eno osnovnih orodij oblikovalcev, fotografov, ilustratorjev in vseh, ki pri svojem delu potrebujejo kvalitetne in kreativne slikovne predstavitve.

Kreiranje oz. priprava datotek za tisk z Adobe Photoshop programom naj bo alternativna izbira, kajti program ni namenjen za izdelavo PDF datotek za tisk!

Povezave: www.adobe.com , www.design.tutsplus.com, www.lynda.com

Adobe PHOTOSHOP - navodila za pripravo PDF datoteke

1. Odprite nov dokument (CTRL+N) in v polje Name vpišite ime datoteke;

2. Format dokumenta - v polji vpišite format datoteke povečan za +6 mm (+3 mm levo, desno, zgoraj, spodaj), v polje resolution vpišite 300 Pixel/Inch, v zavihku Color Mode izberite CMYK Color / 8 bit;

3. Advanced - v zavihku Color Profile izberite Coated FOGRA 39 (za tisk na premazne papirje) oz. Uncoated FOGRA 29 (za tisk na nepremazne papirje);

4. Kliknite na gumb OK

Ker Photoshop nima možnosti nastavitve Bleed in Margins boxa, boste morali to storiti sami.

V našem primeru smo to naredili s pomočjo Guide linij, pri čem zunanja linija prikazuje, kje bo dokument obrezan, notranja linija pa prikazuje Margins (varno območje).

V odprtem dokumentu začnite ustvarjati vaš design.

Pri tem upoštevajte naslednje:

1. Grafične elemente, ki bodo obrezani v živo, povlecite vedno do skrajnega roba dokumenta, kateri je za 3 mm povečan od končnega obrezanega formata.

2. Grafične elemente, kot so npr. pisave postavite vedno v varno območje (Margins), torej do notranjih linij, ki so od roba porezave odmaknjene 5 mm navznoter od roba porezave.

Barva črnih tekstov oz. besedil naj bo sestavljena samo iz K=100% in ne iz CMYK!

3. Globoko črno barvo tvorite iz CMYK: C=40% / M= 30% / Y=30% / K=100%.

Ko ja datoteka končana jo izvozite v PDF (Shift+CTRL+S) in datoteko smiselno poimenujte.

Nastavitve za izvoz v PDF datoteko za tisk:

1. V zavihku Adobe PDF Preset izberite natavitev PDF/X3:2002;

2. Compression - nastavitev kompresije slik;

3. V zavihku Compression izberite ZIP kompresijo.

4. Izberite zavihek Output oz. barvno upravljanje.

5. V zavihku Colour Conversion izberite Convert to Destination in v zavihku Destination izberite Coated FOGRA 39 (za tisk na premazne papirje) oz. Uncoated FOGRA 29 (za tisk na nepremazne papirje).

S tem izborom boste morebitne neželjene elemente iz RGB barvnega prostora pretvorili v CMYK barvni prostor.

6. Nastavitve si lahko za naslednjič shranite s klikom na gumb Save Preset...

7. S klikom na gumb Save PDF izvozite datoteko v PDF.

Odprite PDF datoteko in jo še enkrat preverite!

Corel Draw

Corel DRAW

Corel Draw je računalniški program namenjen grafičnemu oblikovanju, ker omogoča vektorsko oblikovanje in prosto dodajanje slik in teksta na željeno površino oblikovanja in s tem dopušča veliko kreativne svobode.

Najpogosteje ga grafični oblikovalci uporabljajo za izdelavo celostnih podob podjetij (logotipi, znaki, simboli…) in izdelavo enolistnih tiskovin kot so letaki, plakati, vizitke, vabila itd.

Za grafično pripravo obsežnih poslovnih tiskovin, kot so katalogi in knjige vam priporočamo, da izberete Adobe InDesign!

Povezave: www.coreldraw.com

Corel DRAW - navodila za pripravo PDF datoteke

1. Odprite nov dokument (CTRL+N);

2. Size - izberite format oz. v polja vpišite dimenzije, ki jih želite natisniti, število strani, Primary color mode izberite CMYK;

3. Color settings - v polju RGB profile izberite Adobe RGB (1998), v polju CMYK profile izberite Coated FOGRA 39 za tisk na premazne papirje oz. Uncoated FOGRA 29 za tisk na nepremazne papirje;

4. S klikom na gumb OK nadaljujte!

Nastavitve Bleed box (dodatek za porezavo) in Margin box (odmik od roba porezave).

V orodni vrstici kliknete na zavihek Layout in izberete Page Setup:

1. V odprtem oknu izberite Page Size;

2. V polje Bleed vpišite 3 mm in odkljukajte Show bleed area;

3. V odprtem oknu v opciji Guidelines izberite Presets;

4. Izberite opcijo User Defined Presets, odkljukajte Margins in vpišite odmik od roba porezave (min. 3 mm);

5. S klikom na gumb Apply Presets potrdite nastavitve;

6. Zaključite s klikom na gumb OK.

V odprtem dokumentu začnite ustvarjati vaš design.

Pri tem upoštevajte naslednje:

1. Grafične elemente, ki bodo obrezani v živo, povlecite vedno do zunanje črtkane črte (Bleed box)!

2. Grafične elemente, kot so npr. pisave postavite vedno v varno območje (Margins), torej do notranje črtkane črte, ki je od roba porezave odmaknjena 5 mm navznoter.

Barva črnih tekstov oz. besedil naj bo sestavljena samo iz K=100% in ne iz CMYK!

3. Globoko črno barvo tvorite iz CMYK: C=40% / M= 30% / Y=30% / K=100%.

Ko ja datoteka končana jo izvozite v PDF.

Nastavitve za izvoz v PDF datoteko za tisk:

1. V orodni vrstici kliknite File in izberite Publish to PDF;

V odprtem oknu kliknite na gumb Settings;

2. V zavihku General v opciji PDF preset izberite PDF/X-3 - zbrana nastavitev bo v dokumentu združila transparence (Flatten transparency).

3. V zavihku Color izberite natavitev Use document color settings in odkljukajte Embed color profile in Always overprint black

4.V zavihku Prepress odkljukajte Bleed Limit in vpišite 3 mm, v opciji Printers marks odkljukajte Crop marks;

5. S klikom na gumb OK izvozite datoteko v PDF.

Letaki, vizitke, plakati...

Letaki, vizitke, plakati so preprosta vrsta tiskovin, ki jih tiskamo po eni ali obeh straneh. Nasplošno gre za enolistne tiskovine, ki jih običajno tiskamo v standardnih formatih, po potrebi pa jih lahko izdelamo tudi v nestandardnih oziroma poljubnih formatih.

Neglede v katerem programu boste oblikovali tiskovino (priporočamo Adobe In Design ali Adobe Illustrator), vas prosimo, da se držite osnovnih pravil:

• datoteko pripravite v merilu 1:1
• upoštevajte Bleed, če bo tiskovina obrezana v živi rob
• upoštevajte Margins (varno območje)
• vse grafične elemente pretvorite v CMYK barvni prostor
• uporabljajte fotografije z resolucijo vsaj 200 dpi
• bodite previdni pri izbiri velikosti pisav in vektorskih linij
• datoteko shranite v PDF pod standardom PDF X-3: 2002
• v primeru tiska 4/4, stran 1 in stran 2 združite in pošljite samo en PDF

Več si lahko ogledate na tej povezavi!

Zloženke, zgibanke, vabila, čestitke...

Kot pove že samo ime, gre pri tej vrsti za enolistno tiskovino, ki jo preložimo na manjši format. Zloženke oziroma zgibanke običajno tiskamo obojestransko v standardnih formatih in jih nato z zgibanjem preložimo na manjšo dimenzijo. Standardni zgibi so t.i. V, C, Z, W, Roll in Gate zgib. Vsaka od črk simbolizira način zgiba (C zgib je v obliki črke C, V zgib v obliki črke V...).

Da ne prihaja do nesporazuma med naročnikom in tiskarno, pri tej vrsti tiskovin v komunikaciji uporabljamo vedno dva formata in sicer odprt format in zaprt format, ter način zgiba. Pri tem velja pravilo, da je prva dimenzija dolžina, druga dimenzija pa višina zloženke. Če vzamemo na primer zloženko 3 x 1/3-A4: 297x210 / 99x210 mm - C zgib, pomeni da je dolžina zloženke, ko je odprta 297 mm x 210 mm (višina), ko jo preložimo, pa je njena dolžina 99 mm oz. 1/3 A4 x 210 mm (višina).

Prav tako je pri zloženkah potrebno razumevanje števila strani, kako si strani v zloženki sledijo, ko je ta zaprta in pravilno orientacijo strani. Na sliki (desno) so prikazani načini zgibanja. Črka A je prva stran dokumenta, črka B pa prikazuje drugo stran dokumenta. Številke prikazujejo kako si strani sledijo od prve do zadnje, ko bo zloženka zaprta.

Ko boste pripravljali datoteko za tisk zloženke, priporočamo, da uporabite naše prazne predloge (AI, ID), ki so na voljo pri vsakem izdelku v spletnem kalkulatorju!

Neglede v katerem programu boste oblikovali tiskovino (priporočamo Adobe In Design ali Adobe Illustrator), vas prosimo, da se držite osnovnih pravil:

• datoteko pripravite v merilu 1:1
• upoštevajte Bleed, če bo tiskovina obrezana v živi rob
• upoštevajte Margins (varno območje - minimalno 5 mm od roba porezave)
• upoštevajte Margins na mestu pregiba (pisave odmaknite vsaj 3 mm)
• vse grafične elemente pretvorite v CMYK barvni prostor
• uporabljajte fotografije z resolucijo vsaj 200 dpi
• bodite previdni pri izbiri velikosti pisav in vektorskih linij
• datoteko shranite v PDF pod standardom PDF X-3: 2002
• stran 1 in stran 2 združite in pošljite samo en PDF

Več si lahko ogledate na tej povezavi!

Poslovne mape, darilne vrečke, embalaža

Poslovne mape so nepogrešljiv del poslovne komunikacije in služijo za organizacijo ter predstavitev dokumentov na profesionalen način. Izdelane iz kakovostnega kartona omogočajo personalizacijo z logotipom, barvami podjetja ali grafičnimi elementi. Poslovne mape so lahko potiskane po eni ali po obeh straneh. Idealne za poslovna srečanja, predstavitve, sejme in arhiviranje dokumentov.

Darilne vrečke so elegantna in praktična embalaža, primerna za darila, promocijske izdelke in posebne priložnosti. Na voljo so v različnih dimenzijah glede na vsebino, ki jo pakirate. Omogočajo personaliziran tisk z logotipom, sporočili ali privlačnimi grafičnimi vzorci. Ponavadi so darilne vrečke potiskane po zunanji strani. Idealna izbira za darila, promocijske izdelke, modne trgovine, dogodke in poroke.

Embalaža za pakiranje je ključna za zaščito izdelkov, hkrati pa odraža identiteto blagovne znamke. Popolnoma prilagodljiva z barvami, logotipom in promocijskimi sporočili, ki so lahko potiskani po zunanji in notranji strani.

S kombinacijo poslovnih map, darilnih vrečk in premišljene embalaže lahko podjetja dosežejo celovito predstavitev svoje blagovne znamke na trgu.

Skupna značilnost omenjenih izdelkov je seveda njihova oblika, ki jih ni mogoče doseči z običajnim rezanjem, ampak z izsekovanjem. Izsekovanje je proces oblikovanja ali rezanja materialov z uporabo posebnih orodij, imenovanih štance. Štanca je prilagojeno rezalno orodje iz kovinskih rezil, nameščenih v obliki želene končne oblike. Izsekovanje je torej nepogrešljiv proces v tiskarstvu, embalaži in pri izdelavi promocijskih materialov.

V tiskarni Demago Print nudimo hitre in učinkovite storitve hitrega in enostavnega naročanja personaliziranih poslovnih map, darilnih vrečk in primarne embalaže. V ta namen imamo izdelanih preko 2000 različnih brezplačnih orodij za izsekovanje.

Pri vsakem od izdelkov smo v spletnem kalkulatorju za vas pripravili brezplačne predloge (PDF, AI). Neglede v katerem programu boste oblikovali tiskovino (priporočamo Adobe In Design ali Adobe Illustrator), vas prosimo, da se držite osnovnih pravil:

• upoštevajte Bleed, če bo tiskovina obrezana v živi rob
• upoštevajte Margins (varno območje - minimalno 3 - 5 mm od roba porezave)
• upoštevajte Margins na mestu pregiba (pisave odmaknite vsaj 2-4 mm)
• vse grafične elemente pretvorite v CMYK barvni prostor
• uporabljajte fotografije z resolucijo vsaj 200 dpi
• bodite previdni pri izbiri vektorskih linij: 0,25 pt (0,1 mm), oziroma min. 0,5 pt (inverzne linije na temni podlagi).
• bodite previdni pri izbiri velikosti pisav: min. 6 pt (100K), 8 pt (CMYK), 10 pt (inverzna pisava na temni podlagi)
• datoteko shranite v PDF pod standardom PDF X-3: 2002 (izris štance naj ostane v datoteki za tisk!)

Več si lahko ogledate na tej povezavi!

Katalogi - šivani z žico

Katalogi šivani z žico so tiskani materiali, kjer so strani povezane s pomočjo kovinskih sponk oziroma z žico. To je ena izmed najpogosteje uporabljenih tehnik za vezavo tanjših večlistnih tiskovin, kot so katalogi, knjižice, revije...

Šivanje z žico je eden najbolj stroškovno učinkovitih načinov vezave. Publikacija je lahka, enostavna za uporabo, primerna tudi za pošiljanje po pošti, zagotavlja čist in urejen videz in je primerna za predstavitev izdelkov, storitev ali informacij, listi se lahko popolnoma odprejo, kar omogoča enostavno branje in uporabo. Vezava je primerna za publikacije s številom strani od 8 do 80, v primeru izbire debelejših materialov se število strani zmanjšuje, saj z debelino knjižnega bloka vezava z žico postane nepraktična.

Tipične dimenzije katalogov so A4 ali A5, vendar se lahko prilagodijo glede na vaše potrebe. Neglede na format so strani v katalogu sestavljene iz prepognjenih listov. Kot tak bo vsak prepognjen list, združen v končani knjižici, tvoril štiri strani knjižice. To pomeni, da mora biti število strani vsake knjižice, ki je sešita v sedlu, vedno večkratnik štiri (4). Ustvarjanje 7-stranske, 10-stranske ali 25-stranske knjižice šivane z žico je nemogoče. Vse knjižice šivane z žico morajo vsebovati 4 strani, 8 strani, 12 strani, 16 strani, 20 strani, 24 strani in tako naprej. Tudi če je stran v knjižici prazna, še vedno šteje kot stran!

Pri katalogih z večjim obsegom (+32 strani), svetujemo izbiro debelejše platnice z opcijo plastificiranja, saj bo s tem končni izdelek bolj kompakten. Prav tako bo z debelejšim ovitkom katalog prestižen, privlačen, trpežen saj debelejša platnica ščiti notranje strani, kar zagotavlja daljšo življenjsko dobo kataloga. Priprava datoteke za tisk katalogov, ki so šivani z žico, zahteva natančno pozornost do podrobnosti, saj ta vrsta vezave vključuje več korakov, ki vplivajo na obliko, postavitev in izvedbo končnega izdelka.

Neglede v katerem programu boste oblikovali tiskovino (priporočamo Adobe In Design), vas prosimo, da se držite osnovnih pravil:

• določite točne dimenzije kataloga
• upoštevajte Bleed (+3 mm)
• upoštevajte Margins (min. 5 mm, min. 10 mm pri izbiri večjega števila strani +40 strani)
• pri šivanju z žico mora biti število strani večkratnik 4 (torej 4, 8, 12, 16, itd.)
• predlagamo, da strani oštevilčite (paginacija)
• vse grafične elemente pretvorite v CMYK barvni prostor
• uporabljajte fotografije z resolucijo vsaj 200 dpi
• bodite previdni pri izbiri velikosti pisav in vektorskih linij
• datoteko shranite v PDF pod standardom PDF X-3: 2002 (General / Export As izberite Pages, nikakor Spreads!)
• datoteko za tisk pošljite v enem PDF-ju, strani v dokumentu naj si sledijo od prve do zadnje strani, montažo za tisk opravimo mi!
• v primeru izbire debelejše platnice oz. ovitka, priporočamo, da pošljite dve ločeni PDF datoteki in ju smiselno poimenujte, npr. katalog-vložek.pdf in katalog-platnica.pdf.

Pomembno: pri katalogih, ki imajo večje število strani (cca. +48) upoštevajte dejstvo, da se notranje strani pomaknejo navzven v primerjavi z zunanjimi stranmi, ko je knjižica prepognjena in speta. To pomeni, da se robovi notranjih strani postopoma "premikajo" proti zunanjim robovom, kar lahko privede, da se pri obrezovanju odrežejo pomembni grafični elementi. Prosimo, da pri pripravi datoteke za tisk upoštevate to dejstvo in pomembno vsebino prilagodite (margins).

Zakaj do tega pride? Creep se pojavi zaradi debeline papirja. Ko so strani prepognjene in zložene skupaj, notranje strani štrlijo dlje od zunanjih strani. Pri debelejših knjižicah ali debelejšem papirju je ta pojav bolj izrazit!

Primer 1: Katalog A4 - 8 strani: Prenesi!
Primer 2: Katalog A4 - 36 strani (32+4): Vlozek! Ovitek!

Brošure - mehka vezava / rezkano, lepljeno

Brošure - mehka vezava (Perfect binding) so tiskovine, pri katerih so strani med seboj v hrbtu povezane z uporabo lepila, pri tem pa je naslovnica oziroma ovitek iz debelejšega papirja oz. kartona. Ta vrsta vezave je zelo priljubljena za publikacije, ki imajo večje število strani, običajno od 40 do 700 strani.

Tipične dimenzije brošur so A4, A5, B5, vendar se lahko prilagodijo glede na vaše potrebe. Neglede na format so strani v brošuri sestavljene iz listov, vsak od listov pa tvori dve strani. To pomeni, da mora biti število strani vedno večkratnik števila 2. Tudi če je stran v brošuri prazna, še vedno šteje kot stran!

Priprava datoteke za tisk mehko vezane brošure zahteva natančno pozornost do podrobnosti, saj ta vrsta vezave vključuje več korakov, ki vplivajo na obliko, postavitev in izvedbo končnega izdelka. Neglede v katerem programu boste oblikovali tiskovino (priporočamo Adobe In Design), vas prosimo, da se držite osnovnih pravil!

Za tisk brošure potrebujemo dve ločeni PDF datoteki in sicer datoteko za tisk ovitka (platnice) in datoteko za tisk knjižnega bloka.

BROŠURA - KNJIŽNI BLOK:

• določite točno dimenzije brošure
• upoštevajte Bleed (+3 mm)
• upoštevajte Margins (min. 5 mm, min. 10 mm v hrbtu)
• število strani naj bo deljivo z dva (torej 40, 42, 44, 46, itd.)
• predlagamo, da strani oštevilčite (paginacija)
• vse grafične elemente pretvorite v CMYK barvni prostor
• uporabljajte fotografije z resolucijo vsaj 200 dpi
• bodite previdni pri izbiri velikosti pisav in vektorskih linij
• datoteko shranite v PDF pod standardom PDF X-3: 2002 (General / Export As izberite Pages, nikakor Spreads!)
• datoteko za tisk pošljite v enem PDF-ju, strani v dokumentu naj si sledijo od prve do zadnje strani, montažo za tisk opravimo mi!
• datoteko smiselno poimenujte, npr. brosura-vlozek.pdf!

BROŠURA - OVITEK:

• na podlagi števila strani oz. listov določite debelino knjižnega bloka (R)
• če je debelina knjižnega bloka npr. 10 mm, je potrebno teh 10 mm dodati pri dolžini platnice!
• podatek za debelino knjižnega bloka in dimenzija platnice je izpisana v spletnem kalkulatorju
• upoštevajte Bleed (+3 mm)
• upoštevajte Margins (min. 5 mm)
• vse grafične elemente pretvorite v CMYK barvni prostor
• uporabljajte fotografije z resolucijo vsaj 200 dpi
• bodite previdni pri izbiri velikosti pisav in vektorskih linij
• datoteko shranite v PDF pod standardom PDF X-3: 2002
• datoteko za tisk pošljite v enem PDF-ju
• datoteko smiselno poimenujte, npr. brosura-ovitek.pdf!

Pomembno: debelina hrbta brosure R je pomemben podatek, ki ga morate upoštevati pri pripravi datoteke za tisk platnice! Če tega podatka ne upoštevate, oziroma ga ne prištejete k dolžini platnice, bo le ta prekratka! Debelina knjižnega bloka je odvisna od izbire števila strani in vrste papirja za tisk.

Brošura z obsegom 200 strani, tiskana na 115 g/m2 premazni papir ima debelino R=9,4 mm, brošura z enakim obsegom, tiskana na 115 g/m2 recikliran papir, pa ima debelino R=14,5 mm, kar je očitna razlika.

Primer: Brošura A4 (pokončna), mehka vezava, 200 strani, 130 g/m2 premazni papir. Debelina hrbta R=10,7 mm (zaokrožimo na 11 mm). Seštevek: 210 mm (prva stran) + 11 mm (debelina hrbta) + 210 mm (zadnja stran), skupaj 431 mm. Višina platnice je 297 mm. Datoteka za tisk platnice pripravite na dimenzijo 431x297 mm, v primeru tiska v živo pa upoštevajte še dodatek za porezavo 3 mm!

Primer: Brošura A4, 60 strani + ovitek (R= 10 mm):
Brošura-ovitek Prenesi!
Brošura-vlozek Prenesi!

Brošure - mehka vezava / šivano s sukancem, lepljeno

Brošure šivane s sukancem (Sewn binding) so metoda vezave, kjer so potiskane pole prepognjene na pol in znešene ena v drugo. Skupino znešenih listov imenujemo signature oz. knjižna enota / zvezek. Ponavadi v eno signaturo znesemo 4 liste (16 strani), lahko pa so tudi 8 ali 12 stranske. Posamezni zvezki se nato zašijejo vzdolž hrbtne strani s posebno nitjo. Nit poveže vse strani znotraj posameznega zvezka, kar zagotavlja stabilnost in preprečuje, da bi se strani razrahljale. Ko so vsi zvezki zašiti, so ti povezani med seboj. Nit teče vzdolž hrbtišča, s čimer povezuje vse zvezke v enoten knjižni blok. Knjižni blok se nato vlepi v platnico oz. ovitek, sledi obrez na končni format.

Brošure, ki so šivane, so bolj odporne na obrabo in dolgotrajno uporabo, šivanje daje brošuri prestižen videz, ki je primeren za prodajne kataloge, umetniške brošore ali visokokakovostne publikacije za trajnejšo uporabo. Ta vrsta vezave je zelo priljubljena za publikacije, ki imajo večje število strani, običajno od 40 do 700 strani.

Tipične dimenzije brošur so A4, A5, B5, vendar se lahko prilagodijo glede na vaše potrebe. Neglede na format so strani v brošuri sestavljene iz listov, vsak od listov pa tvori dve strani. Ker sta za šivanje potrebna minimalno dva lista (8 strani) mora število strani biti deljivo s 4. Tudi če je stran v brošuri prazna, še vedno šteje kot stran!

Priprava datoteke za tisk mehko vezane brošure zahteva natančno pozornost do podrobnosti, saj ta vrsta vezave vključuje več korakov, ki vplivajo na obliko, postavitev in izvedbo končnega izdelka. Neglede v katerem programu boste oblikovali tiskovino (priporočamo Adobe In Design), vas prosimo, da se držite osnovnih pravil!

Za tisk brošure potrebujemo dve ločeni PDF datoteki in sicer datoteko za tisk ovitka (platnice) in datoteko za tisk knjižnega bloka.

BROŠURA - KNJIŽNI BLOK:

• določite točno dimenzije brošure
• upoštevajte Bleed (+3 mm)
• upoštevajte Margins (min. 5 mm, min. 10 mm v hrbtu)
• število strani naj bo deljivo s štiri (torej 40, 44, 48, 52, itd.)
• predlagamo, da strani oštevilčite (paginacija)
• vse grafične elemente pretvorite v CMYK barvni prostor
• uporabljajte fotografije z resolucijo vsaj 200 dpi
• bodite previdni pri izbiri velikosti pisav in vektorskih linij
• datoteko shranite v PDF pod standardom PDF X-3: 2002 (General / Export As izberite Pages, nikakor Spreads!)
• datoteko za tisk pošljite v enem PDF-ju, strani v dokumentu naj si sledijo od prve do zadnje strani, montažo za tisk opravimo mi!
• datoteko smiselno poimenujte, npr. brosura-vlozek.pdf!

BROŠURA - OVITEK:

• na podlagi števila strani oz. listov določite debelino knjižnega bloka (R)
• če je debelina knjižnega bloka npr. 10 mm, je potrebno teh 10 mm dodati pri dolžini platnice!
• podatek za debelino knjižnega bloka in dimenzija platnice je izpisana v spletnem kalkulatorju
• upoštevajte Bleed (+3 mm)
• upoštevajte Margins (min. 5 mm)
• vse grafične elemente pretvorite v CMYK barvni prostor
• uporabljajte fotografije z resolucijo vsaj 200 dpi
• bodite previdni pri izbiri velikosti pisav in vektorskih linij
• datoteko shranite v PDF pod standardom PDF X-3: 2002
• datoteko za tisk pošljite v enem PDF-ju
• datoteko smiselno poimenujte, npr. brosura-ovitek.pdf!

Pomembno: debelina hrbta brosure R je pomemben podatek, ki ga morate upoštevati pri pripravi datoteke za tisk platnice! Če tega podatka ne upoštevate, oziroma ga ne prištejete k dolžini platnice, bo le ta prekratka! Debelina knjižnega bloka je odvisna od izbire števila strani, vrste papirja za tisk in dodatka za šivanje (debelina, ki jo doda nit med posameznimi zvezki – signaturami).

Primer: Brošura A4 (pokončna), mehka vezava, 200 strani, 130 g/m2 premazni papir. Debelina hrbta R=10,7 mm (zaokrožimo na 11 mm) + dodatek za šivanje (200 strani /20 = 10x0,4 = 4 mm).
Seštevek: 210 mm (prva stran) + 11 mm (debelina hrbta) + 4 mm (dodatek za šivanje) + 210 mm (zadnja stran), skupaj 435 mm. Višina platnice je 297 mm.
Datoteka za tisk platnice pripravite na dimenzijo 435x297 mm, v primeru tiska v živo pa upoštevajte še dodatek za porezavo 3 mm!

Primer: Brošura A4, 60 strani + ovitek (R= 10 mm):
Brošura-ovitek Prenesi!
Brošura-vlozek Prenesi!

Knjige - trda vezava

Trdo vezana knjiga je sestavljena iz več elementov, ki skupaj zagotavljajo vzdržljivost, funkcionalnost in estetiko, zaradi česar so te knjige priljubljene za luksuzne izdaje, dolgotrajne publikacije in pomembne spominske knjige. Ta vrsta vezave je primerna za publikacije, ki imajo večje število strani, običajno od 24 do +700 strani.

Podrobnejša razčlenitev elementov:

Knjižni blok: so potiskane pole prepognjene na pol in znešene ena v drugo. Skupino znešenih listov imenujemo signature oz. knjižna enota / zvezek. Ponavadi v eno signaturo znesemo 4 liste (16 strani), lahko pa so tudi 8,12 ali 20 stranske. Posamezni zvezki se nato zašijejo vzdolž hrbtne strani s posebno nitjo. Nit poveže vse strani znotraj posameznega zvezka, kar zagotavlja stabilnost in preprečuje, da bi se strani razrahljale. Ko so vsi zvezki zašiti, so ti povezani med seboj. Nit teče vzdolž hrbtišča, s čimer povezuje vse zvezke v enoten knjižni blok.

Vezni list (predlist in zalist): je ključni element trdo vezane knjige, ki zagotavlja povezavo med knjižnim blokom in platnico. Nahaja se na začetku (predlist) in na koncu knjige (zalist), praviloma je iz debelejšega nepremaznega papirja, ki je lahko tudi potiskan. Vezni list je delno prilepljen na notranjo stran platnice in delno na prvi oziroma zadnji zvezek knjižnega bloka.

Ovitek za platnico - prevleka je zunanji sloj, ki pokriva osnovno konstrukcijo platnice iz lepenke. Glavna naloga je zaščita platnic in hrbtišča ter estetsko dopolnjevanje knjige. Najpogostejša izbira za sodobne knjige je potiskan papir, zaščiten s plastificirno folijo. Pri trdo vezanih knjigah je hrbet knjige lahko raven (hrbtišče knjige je povsem ravno, kar daje knjigi čist, sodoben in minimalističen videz ali okrogel (hrbtišče je rahlo zaobljeno, kar daje knjigi tradicionalen in klasičen videz, knjižni blok ima ukrivljeno obliko, ki se prilega hrbtišču ovitka). Izbira oblike hrbta je odvisna od namena knjige, njenega obsega in želene končne podobe. Raven hrbet je odlična izbira za manjše knjige ali tiste s sodobnim in enostavnim videzom, okrogel hrbet je bolj primeren za debelejše knjige ali luksuzne izdaje, kjer je pomembna eleganca in dolgotrajnost.

Kapitalni trak (headband ali tailband) je ozek trak iz tekstila, ki je prilepljen na zgornji in spodnji rob hrbtišča knjižnega bloka in ščiti knjižni blok pred poškodbami, prahom ali obrabo. Bralni trak (ribbon) je funkcionalni in estetski element trdo vezane knjige in je pritrjen na zgornji del hrbtišča knjižnega bloka. Gre za tanek, fleksibilen trak, ki omogoča označevanje strani, kjer je bralec končal z branjem.

Tipične dimenzije knjig so A4, A5, B5, vendar se lahko prilagodijo glede na vaše potrebe. Neglede na format so strani v knjigi sestavljene iz listov, vsak od listov pa tvori dve strani. Ker sta za šivanje potrebna minimalno dva lista (8 strani) mora število strani biti deljivo s 4. Tudi če je stran v knjigi prazna, še vedno šteje kot stran! Neglede v katerem programu boste oblikovali tiskovino (priporočamo Adobe In Design), vas prosimo, da se držite osnovnih pravil!

Za tisk knjige potrebujemo dve ločeni PDF datoteki in sicer datoteko za tisk ovitka (prevleke) in datoteko za tisk knjižnega bloka. V kolikor bo potiskan tudi vezni list, potrebujemo le tega v ločenem PDF-ju.

KNJIŽNI BLOK:

• določite točno dimenzije brošure
• upoštevajte Bleed (+3 mm)
• upoštevajte Margins (min. 5 mm, min. 10 mm v hrbtu)
• število strani naj bo deljivo s štiri (torej 40, 44, 48, 52, itd.)
• predlagamo, da strani oštevilčite (paginacija)
• vse grafične elemente pretvorite v CMYK barvni prostor
• uporabljajte fotografije z resolucijo vsaj 200 dpi
• bodite previdni pri izbiri velikosti pisav in vektorskih linij
• datoteko shranite v PDF pod standardom PDF X-3: 2002 (General / Export As izberite Pages, nikakor Spreads!)
• datoteko za tisk pošljite v enem PDF-ju, strani v dokumentu naj si sledijo od prve do zadnje strani, montažo za tisk opravimo mi!
• datoteko smiselno poimenujte, npr. knjiga-vlozek.pdf!

OVITEK - PREVLEKA:

• podatek za debelino knjižnega bloka in dimenzija platnice je izpisan v spletnem kalkulatorju
• upoštevajte dodatek za prekrivanje (+15 mm)
• upoštevajte Margins (min. 5 mm)
• vse grafične elemente pretvorite v CMYK barvni prostor
• uporabljajte fotografije z resolucijo vsaj 200 dpi
• bodite previdni pri izbiri velikosti pisav in vektorskih linij
• datoteko shranite v PDF pod standardom PDF X-3: 2002
• datoteko za tisk pošljite v enem PDF-ju
• datoteko smiselno poimenujte, npr. knjiga-ovitek.pdf!

Dimenzija ovitka - prevleke je odvisna od izbire števila strani, vrste papirja za tisk, dodatka za šivanje (debelina, ki jo doda nit med posameznimi zvezki – signaturami), dimenzijo lepenke (+2,5 mm), debelino lepenke (+2,5 mm) in dodatka za prekrivanje na vsako stran (+15 mm).

Primer - Knjiga A4 (297 x 420 mm - pokončna), 200 strani, 130 g/m2 premazni papir:
Debelina hrbta R=10,7 mm (zaokrožimo na 11 mm) + dodatek za šivanje (200 strani /20 = 10x0,4 = 4 mm) = 15 mm.
Širina prevleke = 2 × (širina knjižnega bloka + debelina lepenke) + 2 x (2,5 mm - platnica je vedno večja od knjižnega bloka) + R (debelina hrbta) + 2x 2,5 (debelina lepenke v hrbtu) + 2 × (dodatek za prekrivanje)
= 2 x (210+2,5) + 5 + 15 + 5 + 2x (15) = 415 + 5 + 15 + 5 + 30 = 470 mm
Višina prevleke = višina knjižnega bloka + 2× (debelina lepenke) + 2 x (2,5 mm - platnica je vedno večja od knjižnega bloka) + 2× (dodatek za prekrivanje)
= 297 + 5 + 5 + 2 x 15 = 297 + 5 + 5 + 30 = 337 mm
Datoteka za tisk ovitka pripravite na dimenzijo 470x337 mm!

VEZNI LIST - PREDLIST IN ZALIST:

• velikost veznih listov mora biti enaka velikosti knjižnega bloka
• upoštevajte dodatek za porezavo (+3 mm)
• upoštevajte Margins (min. 5-10 mm)
• vse grafične elemente pretvorite v CMYK barvni prostor
• uporabljajte fotografije z resolucijo vsaj 200 dpi
• bodite previdni pri izbiri velikosti pisav in vektorskih linij
• datoteko shranite v PDF pod standardom PDF X-3: 2002
• datoteko za tisk lahko pošljete v enem PDF-ju (8 strani), strani 1-4 bodo tiskane kot predlist, strani 5-8 bodo tiskane kot zalist (stran 1 in stran 8 sta prilepljeni na lepenko!)
• druga možnost je, da datoteko pošljete v dveh PDF-jih (npr. predlist.pdf in zalist.pdf)

Špiralna vezava - mehka platnica

Špiralna vezava je vsestranska, praktična in funkcionalna izbira za dokumente, ki se pogosto uporabljajo. Čeprav ni tako prestižna kot trda vezava, je zaradi svoje fleksibilnosti, trpežnosti in enostavne uporabe idealna za učbenike, priročnike, kataloge in podobne publikacije.

Pr tej vrsti vezave so listi papirja perforirani vzdolž enega roba. Skozi perforirane luknje se vstavi kovinska spirala, ki povezuje vse strani in platnice, običajno narejene iz debelejšega kartona. Spirala se prilagodi glede na debelino dokumenta, saj so na voljo v različnih premerih in treh osnovnih barvah (bela, črna in srebrna). Špiralna vezava je primerna za publikacije od 4 do 240 strani (2 do 120 listov), pri tem pa hrbet knjižnega bloka ne sme presegati debeline 22 mm.

Prednost špiralne vezave je popolno odpiranje, listi se lahko obrnejo (360°), kar omogoča enostavno uporabo in branje, vezava je robustna in primerna za pogosto uporabo. Tipične dimenzije so A4 ali A5, vendar se lahko prilagodijo glede na vaše potrebe.

Priprava datoteke za tisk, zahteva natančno pozornost do podrobnosti, saj ta vrsta vezave vključuje več korakov, ki vplivajo na obliko, postavitev in izvedbo končnega izdelka.

Neglede v katerem programu boste oblikovali tiskovino (priporočamo Adobe In Design), vas prosimo, da se držite osnovnih pravil:

• določite točno dimenzijo publikacije
• upoštevajte Bleed (+3 mm)
• upoštevajte Margins (min. 5 mm, min 10 mm v hrbtu)
• predlagamo, da strani oštevilčite (paginacija)
• vse grafične elemente pretvorite v CMYK barvni prostor
• uporabljajte fotografije z resolucijo vsaj 200 dpi
• bodite previdni pri izbiri velikosti pisav in vektorskih linij
• datoteko shranite v PDF pod standardom PDF X-3: 2002 (General / Export As izberite Pages, nikakor Spreads!)
• datoteko za tisk pošljite v enem PDF-ju, strani v dokumentu naj si sledijo od prve do zadnje strani, montažo za tisk opravimo mi!
• v primeru izbire debelejše platnice oz. ovitka, priporočamo, da pošljite dve ločeni PDF datoteki in ju smiselno poimenujte, npr. zbornik-vložek.pdf in zbornik-platnica.pdf.

Primer: Zbornik A4 - 36 strani (32+4): Vlozek! Ovitek!

Špiralna vezava - trda platnica

Špiralna vezava je vsestranska, praktična in funkcionalna izbira za dokumente, ki se pogosto uporabljajo. Zaradi svoje fleksibilnosti, trpežnosti in enostavne uporabe je idealna za učbenike, priročnike, kataloge in podobne publikacije, trpežna trda platnica iz lepenke pa ščiti notranje strani pred poškodbami in zagotavlja dolgotrajno uporabo.

Pri tej vrsti vezave so listi papirja perforirani vzdolž enega roba. Skozi perforirane luknje se vstavi kovinska spirala, ki povezuje vse strani in platnico iz lepenke debeline 2 mm. Razmik lukenj je standardiziran, korak 4:1 (4 luknje na 1 inch ali 2,54 cm) za tanjše dokumente in korak 3:1 (3 luknje na 1 inch) za debelejše dokumente.

Spirala se prilagodi glede na debelino dokumenta, saj so na voljo v različnih premerih in treh osnovnih barvah (bela, črna in srebrna). Špiralna vezava je primerna za publikacije od 4 do 240 strani (2 do 120 listov), pri tem pa hrbet knjižnega bloka ne sme presegati debeline 22 mm.

Prednost špiralne vezave je popolno odpiranje, listi se lahko obrnejo (360°), kar omogoča enostavno uporabo in branje, vezava je robustna in primerna za pogosto uporabo. Tipične dimenzije so A4 ali A5, vendar se lahko prilagodijo glede na vaše potrebe.

Priprava datoteke za tisk, zahteva natančno pozornost do podrobnosti, saj ta vrsta vezave vključuje več korakov, ki vplivajo na obliko, postavitev in izvedbo končnega izdelka. Neglede v katerem programu boste oblikovali tiskovino (priporočamo Adobe In Design), vas prosimo, da se držite osnovnih pravil!

Za tisk potrebujemo dve ločeni PDF datoteki in sicer datoteko za tisk ovitka (prevleke) in datoteko za tisk knjižnega bloka. V kolikor bo potiskana tudi notranja stran platnice (endpaper), potrebujemo za tisk ločen pdf!

KNJIŽNI BLOK:

• določite točno dimenzijo publikacije
• upoštevajte Bleed (+3 mm)
• upoštevajte Margins (min. 5 mm, min. 15 mm v hrbtu)
• vse grafične elemente pretvorite v CMYK barvni prostor
• uporabljajte fotografije z resolucijo vsaj 200 dpi
• bodite previdni pri izbiri velikosti pisav in vektorskih linij
• datoteko shranite v PDF pod standardom PDF X-3: 2002 (General / Export As izberite Pages, nikakor Spreads!)
• datoteko za tisk pošljite v enem PDF-ju, strani v dokumentu naj si sledijo od prve do zadnje strani, montažo za tisk opravimo mi!
• datoteko smiselno poimenujte, npr. rokovnik-vlozek.pdf!

OVITEK - PREVLEKA: SPREDNJA in ZADNJA STRAN:

• upoštevajte dodatek za prekrivanje (+15 mm)
• upoštevajte Margins (min. 5 mm, min. 15 mm v hrbtu)
• vse grafične elemente pretvorite v CMYK barvni prostor
• uporabljajte fotografije z resolucijo vsaj 200 dpi
• bodite previdni pri izbiri velikosti pisav in vektorskih linij
• datoteko shranite v PDF pod standardom PDF X-3: 2002
• datoteko za tisk pošljite v enem PDF-ju (stran1 = spredaj, stran2 = zadaj)
• datoteko smiselno poimenujte, npr. rokovnik-ovitek.pdf!

Dimenzija ovitka - prevleke je odvisna od izbire formata. Na izbran format je potrebno prišteti 5 mm na vsako stran (platnica je vedno večja od knjižnega bloka na vsako stran za 2,5 mm) in dodatka za prekrivanje na vsako stran (+15 mm).

Primer - Rokovnik A4 210 x 297 mm (pokončen):
Širina prevleke spredaj = širina knjižnega bloka + 5 mm (platnica je 5 mm večja od knjižnega bloka) + 2 x 2 mm (debelina lepenke) + 2 × (dodatek za prekrivanje) = 210 + 5 + 4 + 30 = 249 mm
Višina prevleke spredaj = višina knjižnega bloka + 5 mm (platnica je 5 mm večja od knjižnega bloka) + 2 x 2 mm (debelina lepenke) + 2 × (dodatek za prekrivanje) = 297 + 5 + 4 + 30 = 336 mm
Datoteko za tisk ovitka-spredaj pripravite na dimenzijo 249x336 mm!

Širina prevleke zadaj = širina knjižnega bloka + 5 mm (platnica je 5 mm večja od knjižnega bloka) + 2 x 2 mm (debelina lepenke) + 2 × (dodatek za prekrivanje) = 210 + 5 + 4 + 30 = 249 mm
Višina prevleke zadaj = višina knjižnega bloka + 5 mm (platnica je 5 mm večja od knjižnega bloka) + 2 x 2 mm (debelina lepenke) + 2 × (dodatek za prekrivanje) = 297 + 5 + 4 + 30 = 336 mm
Datoteko za tisk ovitka-zadaj pripravite na dimenzijo 249x336 mm!

NOTRANJA STRAN PLATNIC

Pri špiralni vezavi s trdo platnico je na notranjo stran platnic prilepljen t.i. endpaper. Običajno je to bel nepremazni papir, ki je lahko po želji tudi enostransko potiskan. Format je enak formatu knjižnega bloka, pri pripravi za tisk pa veljajo splošna pravila:

• upoštevajte Margins (min. 5 mm, min. 15 mm v hrbtu)
• vse grafične elemente pretvorite v CMYK barvni prostor
• uporabljajte fotografije z resolucijo vsaj 200 dpi
• bodite previdni pri izbiri velikosti pisav in vektorskih linij
• datoteko shranite v PDF pod standardom PDF X-3: 2002
• datoteko za tisk pošljite v enem PDF-ju (stran1 = spredaj, stran2 = zadaj)
• datoteko smiselno poimenujte, npr. rokovnik-endpaper.pdf!

Stenski koledarji z obešanko - špiralna vezava

Stenski koledarji s špiralno vezavo in obešanko so priljubljeni zaradi svoje funkcionalnosti, estetike in praktičnosti. Ta vrsta koledarja omogoča enostavno obračanje listov, elegantno predstavitev vsebine in priročno obešanje na steno.

Pri tej vrsti vezave so listi papirja perforirani vzdolž zgornjega roba. Skozi perforirane luknje se vstavi kovinska spirala, ki povezuje vse strani in mogoča obračanje listov za 360°, kar olajša listanje in zagotavlja, da koledar ostane lepo poravnan. Spirale so na voljo v različnih barvah (bela, črna, srebrna). Trpežna kovinska obešanka prenese težo koledarja in je integrirana v sredino špirale kar omogoča enostavno obešanje koledarja na steno.

Tipične dimenzije koledarjev so povečan A3 (315x470 mm), SRA3, A2 ali B2, lahko pa se prilagodijo glede na vaše potrebe, običajno so 13 ali 14 listni, z opcija tiska podložnega kartona, ki je lahko podaljšan. Ta vrsta koledarjev je tiskana po eni strani (4/0)!

Priprava datoteke za tisk, zahteva pozornost do podrobnosti, ki vplivajo na obliko, postavitev in izvedbo končnega izdelka. Neglede v katerem programu boste oblikovali tiskovino (priporočamo Adobe In Design), vas prosimo, da se držite osnovnih pravil:

• določite točno dimenzijo koledarja
• upoštevajte Bleed (+3 mm)
• upoštevajte Margins (min. 5 mm, min. 15 mm v glavi)
• vse grafične elemente pretvorite v CMYK barvni prostor
• uporabljajte fotografije z resolucijo vsaj 200 dpi
• bodite previdni pri izbiri velikosti pisav in vektorskih linij
• datoteko shranite v PDF pod standardom PDF X-3: 2002 (General / Export As izberite Pages)
• datoteko za tisk pošljite v enem PDF-ju, strani v dokumentu naj si sledijo od prve do zadnje strani

Dvodelni stenski koledarji - špiralna vezava

Dvodelni stenski koledarji vezani s špiralo so priljubljeni zaradi svoje funkcionalnosti, estetike in praktičnosti. Ta vrsta koledarja omogoča enostavno obračanje listov, elegantno predstavitev vsebine in obešanje na steno.

Pri tej vrsti vezave so listi papirja perforirani vzdolž zgornjega roba. Skozi perforirane luknje se vstavi kovinska spirala, ki povezuje vse strani in mogoča obračanje listov za 360°, kar olajša listanje in zagotavlja, da koledar ostane lepo poravnan. Spirale so na voljo v različnih barvah (bela, črna, srebrna). Za obešanje na steno se pri tej vrsti koledarjev namesto kovinske obešanke, skozi vse liste koledarja izvrta luknja, ki omogoča obešanje koledarja na steno.

Tipične dimenzije dvodelnih koledarjev so A4, Q4 in Q3, lahko pa se prilagodijo glede na vaše potrebe. Običajno so sestavljeni iz 13 ali 12 listov (26 ali 24 strani), ki so potiskani po obeh straneh (4/4), pri tem pa je zgornja stran koledarja ponavadi namenjena slikam ali grafikam, spodnja pa mesečnemu koledarju, kar omogoča jasen pregled nad mesecem.

Priprava datoteke za tisk, zahteva pozornost do podrobnosti, ki vplivajo na obliko, postavitev in izvedbo končnega izdelka. Neglede v katerem programu boste oblikovali tiskovino (priporočamo Adobe In Design), vas prosimo, da se držite osnovnih pravil:

• določite točno dimenzijo koledarja
• upoštevajte Bleed (+3 mm)
• upoštevajte Margins (min. 5 mm, min. 15 mm v glavi)
• vse grafične elemente pretvorite v CMYK barvni prostor
• uporabljajte fotografije z resolucijo vsaj 200 dpi
• bodite previdni pri izbiri velikosti pisav in vektorskih linij
• datoteko shranite v PDF pod standardom PDF X-3: 2002 (General / Export As izberite Pages)
• datoteko za tisk pošljite v enem PDF-ju, strani v dokumentu naj si sledijo od prve do zadnje strani

Dvodelni stenski koledar - spiralna vezava

Dvodelni stenski koledarji - šivani z žico

Šivanje z žico je praktična in ekonomična vezava, ki je primerna tudi za vezavo stenskih koledarjev. Gre za cenovno ugodno vrsto knjigoveške vezave, pri kateri stroj za šivanje s pomočjo kovinske žice med seboj poveže več listov in jih v hrbtu zašije z dvema sponkama, prepogne na polovico in s sprednje strani obreže na končni format.

Koledarji so na voljo v standardnih dimenzijah z opcijo izbire 24 ali 28 strani oziroma 6 ali 7 listov. Da lahko koledar obesite na steno, so koledaji dobavljeni z luknjo premera 6 mm!

Tipične dimenzije koledarjev so A4, Q 297 in Q 210, lahko pa se prilagodijo glede na vaše potrebe, običajno so 28 ali 24 stranski (7 ali 6 listov prepognjenih na pol). Ta vrsta koledarjev je tiskana obojestransko (4/4)!

Priprava datoteke za tisk, zahteva pozornost do podrobnosti, ki vplivajo na obliko, postavitev in izvedbo končnega izdelka. Neglede v katerem programu boste oblikovali tiskovino (priporočamo Adobe In Design), vas prosimo, da se držite osnovnih pravil:

• določite točno dimenzijo koledarja
• upoštevajte Bleed (+3 mm)
• upoštevajte Margins (min. 5 mm)
• vse grafične elemente pretvorite v CMYK barvni prostor
• uporabljajte fotografije z resolucijo vsaj 200 dpi
• bodite previdni pri izbiri velikosti pisav in vektorskih linij
• datoteko shranite v PDF pod standardom PDF X-3: 2002 (General / Export As izberite Pages)
• datoteko za tisk pošljite v enem PDF-ju, strani v dokumentu naj si sledijo od prve do zadnje strani)

Namizni koledarji - špiralna vezava

Namizni koledarji s špiralo so odlična izbira za osebno ali poslovno rabo, saj so praktični, estetsko privlačni in omogočajo učinkovito organizacijo. Namizni koledar je sestavljen iz debelejšega kartona s katerim zagotovimo stabilnost, trikotna oblika pa omogoča enostavno postavitev na mizo. Koledarski del in stojalo je na na zgornjem robu koledarja vezan s špiralo, kar omogoča enostavno listanje in pregled mesecev.

Na voljo opcija s 13,14 ali 54 listi, v treh standardnih dimenzijah. Ta vrsta koledarjev je običajno tiskana po eni strani (4/0), redkeje po obeh straneh (4/4)!

Priprava datoteke za tisk, zahteva pozornost do podrobnosti, ki vplivajo na obliko, postavitev in izvedbo končnega izdelka. Neglede v katerem programu boste oblikovali tiskovino (priporočamo Adobe In Design), vas prosimo, da se držite osnovnih pravil:

• določite točno dimenzijo koledarja
• upoštevajte Bleed (+3 mm)
• upoštevajte Margins (min. 5 mm, min. 15 mm v glavi)
• vse grafične elemente pretvorite v CMYK barvni prostor
• uporabljajte fotografije z resolucijo vsaj 200 dpi
• bodite previdni pri izbiri velikosti pisav in vektorskih linij
• datoteko shranite v PDF pod standardom PDF X-3: 2002 (General / Export As izberite Pages)
• datoteko za tisk pošljite v enem PDF-ju, strani v dokumentu naj si sledijo od prve do zadnje strani)

Pisalni bloki, kopirni NCR bloki

Pisalni bloki in kopirni bloki so priljubljeni pripomočki za pisanje in beleženje informacij, ki se pogosto uporabljajo v šolah, pisarnah, podjetjih ter doma.

Pisalne bloke tiskamo na nepremazne papirje nižjih gramatur, praviloma enostransko. Ker so namenjeni beleženju zapiskov, idej ali seznamov, običajno vsebujejo črte ali kvadratke za enostavnejše pisanje. Na voljo so v različnih dimenzijah (A4, A5, A6), z opcijo izbire števila listov (25, 50, 100), ki so med seboj lepljeni bodisi v glavi ali v hrbtu. Na voljo je tudi opcija pisalnih blokov z debelejšim ovitkom, ki zagotavlja dodatno obstojnost in daje profesionalen videz.

NCR kopirni bloki so odličen pripomoček za hitro ustvarjanje kopij dokumentov za urejanje naročil, izdajanje računov, pripravo dobavnic in ostalih obrazcev. Na voljo v standardnih formatih, praviloma je v enem bloku 100 listov, ki so lahko vezani v glavi ali hrbtu z lepilom ali speti s sponko. NCR bloki speti s sponko so perforirani, kar omogoča enostavno trganje listov. Na voljo je tudi opcija numeracije z zaporednimi številkami in opcija luknjanja, ki ustrezajo standardnim mehanizmom v fasciklih.

Priprava datoteke za tisk, zahteva pozornost do podrobnosti, ki vplivajo na obliko, postavitev in izvedbo končnega izdelka. Neglede v katerem programu boste oblikovali tiskovino (priporočamo Adobe In Design), vas prosimo, da se držite osnovnih pravil:

• določite točno dimenzijo
• upoštevajte Bleed (+3 mm)
• upoštevajte Margins (min. 3 mm, min. 10 mm - sponka, luknje)
• v primeru numeracije potrebujemo natančno pozicijo, velikost in barvo pisave
• vse grafične elemente pretvorite v CMYK barvni prostor ali Grayscale (črnobeli tisk)
• uporabljajte fotografije z resolucijo vsaj 200 dpi
• bodite previdni pri izbiri velikosti pisav in vektorskih linij (min. debelina linije 0,25 pt)
• datoteko shranite v PDF pod standardom PDF X-3: 2002 (General / Export As izberite Pages)

Vstopnice

Vstopnice so ključen element pri organizaciji dogodkov, saj omogočajo enostavno sledenje, nadzor dostopa in profesionalen vtis. Tiskamo jih na premazne papirje nižjih gramatur (130 ali 170 g/m2), enostransko ali obojestransko in jih lahko 1x ali 2x perforiramo.

Vstopnice, ki jih perforiramo na dveh mestih so zaradi lažjega trganja iz bloka praviloma v hrbtu spete s sponko, medtem ko so vstopnice brez perforacije ponavadi samo lepljene.

Vstopnice so dobavljene v ličnih blokih po 50 ali 100 kos, pri obeh opcijah pa je na voljo tudi številčenje oziroma numeracija. Perforacija omogoča, da lahko obiskovalci hitro in enostavno odtrgajo del vstopnice, medtem ko številčenje zagotavlja edinstvenost vsake vstopnice in omogoča spremljanje prodaje ali vstopa na dogodek.

Običajno so tiskane po eni strani (4/0), redkeje po obeh straneh (4/4), v standardnih formatih (210x74 mm, 210x50 mm, A7...), lahko pa se prilagodijo glede na vaše potrebe.

Priprava datoteke za tisk, zahteva pozornost do podrobnosti, ki vplivajo na obliko, postavitev in izvedbo končnega izdelka. Neglede v katerem programu boste oblikovali tiskovino (priporočamo Adobe In Design), vas prosimo, da se držite osnovnih pravil:

• določite točno dimenzijo vstopnice
• upoštevajte Bleed (+3 mm)
• upoštevajte Margins (min. 3 mm, min. 10 mm v hrbtu - sponka)
• v primeru perforacije potrebujemo natančno pozicijo (perforacijsko linijo lahko prikažete v Spot barvi, ali označite v območju Bleed)
• v primeru numeracije potrebujemo natančno pozicijo, velikost in barvo pisave
• vse grafične elemente pretvorite v CMYK barvni prostor
• uporabljajte fotografije z resolucijo vsaj 200 dpi
• bodite previdni pri izbiri velikosti pisav in vektorskih linij
• datoteko shranite v PDF pod standardom PDF X-3: 2002 (General / Export As izberite Pages)

Print PDF - splošna navodila

Za pravilno pripravo datoteke za tisk etiket, veljajo popolnoma enaka pravila, kot so zahtevana pri tisku komercialnih tiskovin z razliko, da so etikete na roli izrezane v geometrijske like (pravokotnik, kvadrat, krog, oval, trikotnik, poljubni liki...). Da med naročnikom in tiskarno ne pride do nesporazuma, je zaželjeno, da PDF datoteka za tisk vsebuje tudi linijo (CutContour) iz katere je jasno razvidno kje bo etiketa izrezana.

Za kreiranje PDF datoteke, vam priporočamo uporabo profesionalnih grafičnih programov, kot so Adobe InDesign, Adobe Illustrator ali Corel Draw. Da bo vaša etiketa brezhibna in izdelana v dogovorjenem roku, vas prosimo, da upoštevate navodila!

Pri kreiranju PDF datoteke za tisk upoštevajte naslednje:

1. DTP PROGRAM:
PDF datoteko za tisk pripravite v grafičnih programih kot so InDesign, Illustrator, Quark X ali Corel Draw!

2. FORMAT DATOTEKE:
datoteko za tisk vedno pripravite na točen format (1:1). V primeru, da vaša datoteka ni v merilu 1:1, nas na to morate opozoriti!

3. SLIKE / BITMAP:
v datoteki za tisk vedno uporabite slike z zadostno resolucijo (dpi-dots per inch), od 250-300 dpi, pri tisku večjih formatov (XXL tisk) lahko uporabite tudi slike z resolucijo od 150 dpi naprej.

4. BARVNI PROSTOR:
vsi grafični elementi v datoteki za tisk (slike, barvne podlage, logotipi, pisave...), naj bodo v CMYK barvnem prostoru ali v PANTONE barvni lestvici.
Tisk barv po PANTONE lestvici je možen v offset tehniki, kjer se Pantone barva tiska kot samostojna barva, v digitalnem tisku (HP Indigo - Indichrome), pa lahko s pomočjo treh dodatnih barv (Orange, Green, Violet) natisnemo preko 90% barv iz Pantone lestvice.

5. GLOBOKA ČRNA BARVA:
črne barvne površine (flehe) sestavite vedno iz vseh štirih procesnih barv C+M+Y+K (C=40%, M=30%, Y=30%, K=100%).

6. PISAVE - ČRNA BARVA, VELIKOST:
črna besedila oz. pisavo, ki je manjša od 20 pt, vedno kreirajte samo iz črne barve (C=0%, M=0%, Y=0%, K=100%), nikakor ne iz vseh štirih barv, ker lahko pri tisku pride do zamika barvne registracije. Minimalna velikost pisav naj ne bo manjša od 5 pt (K=100%), oziroma 7 pt (K= od 30-70%). V primeru inverznega tiska (bela pisava na temnih podlagah), je minimalna dovoljena velikost pisave 8 pt. Pisave oz. fonti naj bodo vedno vektorski, zato jih izdelajte v primernih programih (AI, ID, COREL...).

7. HAIRLINE - ČRTE:
tanke črte oz. linije izdelajte v vektorskih programih! Upoštevajte minimalno debelino linije, ki naj ne bo pod 0,25 pt (0,1 mm), oziroma min. 0,5 pt (inverzne linije na temni podlagi).

8. BARVNA POKRITOST:
barvna pokritost oz. nanos barve je seštevek vseh barvnih kanalov (C+M+Y+K). Maksimalna dovoljena barvna pokritost za premazne papirje je 320% in 280% za nepremazne papirje. Minimalna pokritost posamezne barve naj ne bo manjša od 7%!

9. BARVNI PREHOD OZ. PRELIV:
priporočamo vam, da barvne prelive (Gradient), kjer barva prehaja od temnejše k svetlejši, izdelate v programu Adobe Photoshop (rasterizirana oblika). Izdelavo barvnega preliva z vektorskimi programi vam odsvetujemo, ker lahko pri tisku pride do neželjenih barvnih stopnic.

10. BLEED, MARGINS, CROP MARK:
če želite, da je vaša tiskovina obrezana v živi rob, obvezno upoštevajte oz. dodajte 3 mm dodatka za porezavo (Bleed).
Grafični elementi kot so pisave, logotipi in podobno naj bodo od roba porezave odmaknjeni minimalno 3 mm navznoter (Margins). Datoteka naj vsebuje tudi oznake za porezavo (Crop Marks).

11. KREIRANJE PDF DATOTEKE:
priporočamo, da PDF datoteko kreirate oz. shranite s standardom PDF/X3:2002 (Compatibility: Acrobat 4 - PDF 1.3)

12. PDF DATOTEKA ZA TISK:
preden datoteko pošljete v tisk, prosimo, da še enkrat preverite ustreznost datoteke za tisk!

Adobe InDesign

Dimenzija etikete

V Adobe InDesign odprite nov dokument (CTRL+N);

1.) V polje W in H vpišite želeno dimenzijo etikete v mm, izberite orientacijo (pokončno ali ležeče) in število strani oz. različnih mutacij

2.) Margins (varno območje) - v polja vpišite 3 mm ali več

3.) Bleed (dadatek za porezavo) - v polja vpišite 3 mm

V konkretnem primeru (na sliki desno) je prikazana predloga za etiketo dimenzije 70x90 mm, pravokotne oblike (pokončna).
Grafične elemente, ki jih želite imeti obrezane v živo, povlecite vedno do modrega okvirja. Rdeč okvir prikazuje kje točno bo etiketa obrezana, zelen okvir pa prikazuje varno območje, oziroma prostor v katerem oblikujete etiketo. Varno območje (Margins) je od roba porezave odmaknjeno navznoter za minimalno 3 mm.

Pomembno:
• Barva črnih tekstov oz. besedil naj bo sestavljena samo iz K=100% in ne iz CMYK!
• Globoko črno barvo tvorite iz CMYK: C=40% / M= 30% / Y=30% / K=100%.
• Fototografije (Bitmap) naj bodo v CMYK barvnem prostoru
• Resolucija slik min. 200-300 dpi.

Linija za obliko etikete

Etikete so najpogosteje pravilnih oblik, pravokotne, ovalne ali okrogle, po želji pa so lahko tudi nepravilnih oblik.

Da med naročnikom in tiskarno ne prihaja do nesporazumov, je zaželjeno, da PDF datoteka za tisk vsebuje tudi linijo (CutContour), ki jasno označuje, kje bo etiketa izsekana. Linija izreza je vedno v Spot barvi in v Overprintu! Primer za ovalno etiketo 70x50 mm:

1. Izberite orodje Ellipse (L) in v polja vpišite želeno dimenzijo izsekane etikete (npr. 70x50 mm)

2. Odprite zavihek Stroke (F10) in izberite vrednost 0,25 pt (debelina črte)

3. V zavihku Swatches izberite možnost New Color Swatch;

4. V oknu Color Type izberite možnost Spot, v okno Swatch Name vpišite CutContour in izberite barvo 100% Magenta. Potrdite barvo s klikom na gumb OK. S tem ste barvo dodali v Swatches.

5. V designu označite linijo oz. stroke in spremenite barvo te linije v barvo CutContour. Odprite zavihek Attributes (Window > Output > Attributes) in izberite možnost Overprint Stroke. Linija izreza oz. stroke je sedaj v Spot barvi (CutContour) v Overprintu.

6. Predlagamo da naredite nov Layer (Cut) in ga zaklenete, da se vam v fazi oblikovanja ne premika.

Linija v Spot Magenti barvi (slika 1) prikazuje, kje bo etiketa izrezana.

Linija v zeleni barvi (slika 2) prikazuje varno območje (Margins), ki je namenjeno za oblikovanje etikete.

Varno območje je od roba porezave odmaknjeno za 3 mm navznoter. Če je etiketa dimenzije 70x50 mm, je varno območje 64x44 mm.

Vse elemente, ki jih želite imeti obrezane v živo, razširite do zunanje rdeče linije (Bleed), oz. 3 mm navzven od linije izreza.

Če boste oblikovali etikete, ki niso pravokotne oblike (oval, krog, trikotnik...), vam In Design linije za varno območje ne bo izrisal, zato si to linijo izdelajte sami.

Linijo za varno območje si lahko izdelate na podoben način, kot ste izdelali linijo za izrez z orodjem Ellipse Tool (L) in objekt bodisi zaklenite (CTRL+L) ali ga zaklenite v Layerju.

Pred shranjevanjem v PDF za tisk, ta okvir za varno območje nujno odstranite oz. izbrišite!

Datoteko za tisk etiket izvozite v PDF.

1. V zavihku Adobe PDF Preset izberite natavitev PDF/X3:2002, standard PDF/X3:2002, Compatibility Acrobat 4 (PDF 1.3).

2. V zavihku Marks and Bleeds označite Crop Marks (oznake za porezavo) in Use Document Bleed Settings (dodatek za porezavo).

3. V zavihku Colour Conversion izberite Convert to Destination in v zavihku Destination izberite Coated FOGRA 39. S tem izborom boste morebitne neželjene elemente iz RGB barvnega prostora pretvorili v CMYK barvni prostor.

S klikom na gumb Export izvozite datoteko v PDF. Nastavitve si lahko za naslednjič shranite s klikom na gumb Save Preset.

PDF datoteko odprite in še enkrat preverite.

Tisk z belo barvo (HP-White)

Tisk s podložno belo barvo je tehnika tiska, pri kateri se bela barva tiska pod grafične elemente delno ali v celoti.

Podložna bela barva (W) se koristi pri tisku na prozorne, metalizirane ali materiale v temnejših tonih (barvni materiali). S tiskom podložne barve zagotovimo, da barvni grafični elementi, ki jih tiskamo preko bele ostanejo kontrastni oziroma živahni.

Za tisk bele barve potrebujemo datoteko PDF iz katere je jasno razvidno kateri elementi v grafiki so tiskani s podložno belo barvo.

Za kreiranje primerne datoteke predlagamo uporabo Adobe programov. Za vektorske grafike predlagamo uporabo InDesign ali Illustrator, za fotografije oz. rastrske slike pa uporabite Photoshop ali kombinacijo vseh treh.

Adobe InDesign

V nadaljevanju si lahko ogledate pripravo za tisk etikete na metaliziran srebrni material.

V našem primeru gre za okroglo etiketo, pri kateri želimo zgornjo polovico etikete tiskati z belo podložno barvo, spodnji del etikete pa brez bele barve, saj želimo ustvariti metalik efekt.

Odprite nov dokument, vpišite dimenzijo, Bleed in Margins.

V primeru okrogle etikete vam ID ne bo izrisal Margin linije, zato si jo lahko izrišete sami, saj boste tako imeli jasnejši pogled na varno območje. V našem primeru smo izrisali tudi Bleed linijo in Cut linijo za izrez.

Najprej smo v Swatches (Slika1) dodali Spot barve in jih smiselno poimenovali, pri tem poskrbeli, da so vse linije v Overprintu (Slika 3).

V zavihku Layer (Slika 2), smo ustvarili 3 Layerje in jih smiselno poimenovali, ter vsako linijo premaknili v ustrezen Layer. Da se med delom Layerji ne bi premikali, vam svetujemo, da jih zaklenete.

Usvarite nov Layer (Slika 1) in ga poimenujte White.

Z orodjem Rectangle Tool ustvarite pravokotnik in ga napolnite s Spot barvo White.

V zavihku Attributes spremenite barvo White v Overprint Fill (slika 2). Ustvarjen objekt prenesite v Layer White.

Če boste izklopili Layer Design boste na vašem monitorju videli kje bo tiskana bela podložna barva (slika 3).

Ko boste vklopili Layer Design boste na vašem monitorju videli vse Layerje (slika 6).

Če se vam slika designa ne prikazuje transparentno, kot na sliki 6, spremenite način predogleda dokumenta v Overprint Preview (slika 5).

Datoteko shranite v PDF in jo odprite v Adobe Acrobatu. V zavihku View > Tools > Print Production odprite opcijo Output Preview in preverite separacije. Pomembno je, da je separacija White, Cut in Margin v Spot barvah in v overprintu!

Tukaj si lahko ogledate print PDF!

Tisk Pantone barve - HP Indichrome

Kaj je HP Indichrome?

HP IndiChrome Plus® je napredni barvni sistem, ki ga je razvilo podjetje HP (Hewlett-Packard) za svojo serijo digitalnih tiskarskih strojev HP Indigo. Sistem omogoča razširitev tradicionalnega CMYK barvnega sistema in vključuje dodatne barve za razširjen barvni spekter. Gre za digitalni tisk s standardnimi procesnimi barvami CMYK, katerim pri tisku dodamo tri dodatne barve Orange, Violet, Green. S pomočjo dodajanja teh barv povečamo barvni obseg tiska in na ta način dosežemo možnost tiskanja do 90% barv iz Pantone lestvice z natančnostjo tiska do ΔE 3.

Tiskanje z uporabo do 7 barvnih kanalov presega omejitve standardnega CMYK modela in omogoča večjo natančnost pri reprodukciji Pantone barv. Tiskanje širšega barvnega obsega je ključno za zahtevne projekte, kjer je točnost in ponovljivost barv ključnega pomena. Tehnologija omogoča tisk iz vzorčnika Pantone solid coated in Pantone solid uncoated. Pantone metalik barv ni možno tiskati!

Za oblikovanje in pripravo datoteke za tisk etikete z Pantone barvo priporočamo uporabo Adobe In Design ali Adobe Illustrator!

Adobe od leta 2022 (natančneje od avgusta) ne vključuje več Pantone lestvic v svojih programih, kot so InDesign, Illustrator in Photoshop. To je posledica spremembe licenčne politike podjetja Pantone, kar pomeni da Adobe ne vključuje več brezplačnega dostopa do Pantone barvnih knjižnic v svojih programih. Pantone je uvedel naročniško storitev, imenovano Pantone Connect, ki omogoča dostop do njihovih barvnih knjižnic. Alternativa: Klik!

Priprava datoteke za tisk z Pantone barvo

Tisk etiket z uporabo Pantone barv je pomemben korak za zagotavljanje natančne barvne skladnosti, še posebej pri embalaži in označevanju izdelkov, kjer barva pogosto predstavlja identiteto blagovne znamke.

Preden pričnete z oblikovanjem si preberite kratka navodila za pripravo. Predlagamo da pripravo za tisk izdelate v programu Adobe Illustrator ali Adobe InDesign.

V kolikor uporabljate za oblikovanje drug program imejte v mislih, da za tisk potrebujemo PDF datoteko pri kateri je Pantone barva prikazana kot Spot separacija!

Za tisk Pantone barve izbirajte paleto barv iz knjižnice Pantone solid coated!

V programu Adobe ID odprite dokument.
V orodni vrstici Window > Color (F5) označite Swatches

Kliknite na gumb Swatches palette menu in izberite New Color Swatch.

V odprtem oknu pri opciji Color Mode v drop-down menuju izberite Pantone+ Solid Coated ali Pantone+ Solid Uncoated.

Če poznate številko Pantone barve, ki jo želite uporabiti, jo lahko vnesete v prazno polje ali pa Pantone barvo poiščete in nanjo kliknete. Ko kliknete barvni vzorec in pritisnete na gumb OK se bo Pantone barva prikazala v paleti Swatches.

V našem primeru smo izbrali PANTONE Reflex Blue C.

V datoteki izberite vektorske elemente, ki jih želite tiskati v Pantone barvi. S klikom na želeno Pantone barvo v Swatches paleti boste izbranim elementom spremenili CMYK barvo v Pantone barvo!

Z naslednjim postopkom lahko še enkrat preverite, ali so vsi želeni objekti v datoteki spremenjeni v Pantone barvo. Izberite zavihek Window / Output / Separations Preview

V spustnem meniju izberite možnost Separation. Izklopite vidnost barv CMYK in prikazali se bodo elementi, ki se bodo tiskali z izbrano Pantone barvo.

Primer datoteke za tisk Pantone barve: Prenesi!

3D UV Spot lak

Kaj je UV spot - parcialno lakiranje?

UV spot (gloss) - parcialno lakiranje je tehnika nanosa svetlečega laka na točno določeno mesto, s katero želimo poudariti posamezne detajle na tiskovini (npr. logotip, slogan...).
Pri tem se svetloba od različno potiskanih površin drugače odbija in tako obogati videz tiskovin.

Tako na primer na tiskovino, ki je plastificirana z mat folijo, s posebno tehniko nanesemo sijaj lak in dobimo zanimive efekte.

Tehniko največkrat uporabimo pri grafičnih izdelkih kot so vizitke, vabila, zloženke, diplome, ovitki katalogov ali brošur, platnicah trdo vezanih knjig, poslovne mape,...

Pozor: nanos UV Spot laka ima pri tisku toleranco približno ± 0,5 mm, zato ni priporočljivo, da se nanos aplicira na majhna besedila ali tanke črte, saj vam v tem primeru ne moremo zagotoviti popolne registracije oz. prekrivanja!

Priprava datoteke za parcialni 3D UV tisk

Ko želite določene elemente na tiskovini poudarili z nanosom 3D UV spot laka, je za tisk potrebno pripraviti primerno datoteko, ki bo skladna z zahtevami.

Preden pričnete z oblikovanjem si preberite kratka navodila za pripravo. Predlagamo da pripravo za tisk izdelate v programu Adobe Illustrator ali Adobe InDesign.

V kolikor uporabljate za oblikovanje drug program imejte v mislih, da za tisk potrebujemo PDF datoteko pri kateri mora dodatna Spot barva prikazovati, kje bo tiskovina lakirana.

PDF datoteka za tisk mora imeti dva Layerja: Layer 1 = Design - CMYK + Layer 2 = UV spot - spot barva / Overprint fill+stroke.

Ime spot barve je lahko poljubno (npr. varnish, lak, 3d...), pomembno je samo, da je v svojem layerju in v overprintu!

Priprava datoteke za 3D UV spot lakiranje: Adobe InDesign

1. Ustvarite nov Layer UV spot

V programu Adobe ID odprite dokument, ki ga želite pripraviti za UV spot tisk.

V orodni vrstici Window > Layers (F7) dodajte nov Layer in ga poimenujte UV spot.

2. Elemente, ki jih želite lakirali premaknite v Layer UV spot

V datoteki označite vse elemente, ki jih želite imeti lakirane.

Ko imate elemente označene jih kopirajte (CTRL+C), z miško označite Layer UV spot in prilepite označene elemente v Layer UV spot (Edit > Paste in place).

S tem ste elemente podvojili in jih prilepili na enako pozicijo, kot so elementi v Layerju 1.

Če želite dodatno UV lakirati del slike (bitmap), je potrebno obliko izrisati (Shape). Želeno obliko izrišete z orodjem Pen Tool, izrisano vektorsko grafiko premaknite v Layer UV spot in ga obarvajte v barvo UV spot, katera mora biti označena kot Overprint Fill!

3. Ustvarite novo barvo UV spot

V orodni vrstici odprite okno Swatches (Window > Colour > Swatches (F5).

Odprite okno - New Color Swatch in v polje Swatch Name vpišite UV spot, v opciji Colour Type izberite Spot in novo Spot barvo sestavite iz: C=0 / M=100 / Y=0 / K=0 in kliknite na gumb OK.

S tem ste ustvarili in v paleto Swatches dodali novo barvo z imenom UV spot.

4. Spremenite barvo elementov za UV spot tisk

Izberite Layer UV spot in vse elemente v tem Layerju obarvajte v barvo UV spot.

UV spot barvo pretvorite v Overprint (Window > Outoput > Attributes)!

5. Preverite elemente, ki jih želite lakirati

Če izklopite Layer 1, lahko preverite ali ste označili vse elemente, ki jih želite lakirati.

6. Izvoz datoteke v PDF

Ko ste v InDesignu datoteko dokončali, jo morate izvoziti v PDF datoteko za tisk.

V meniju File izberite Export in datoteko poljubno poimenujte.

1. V zavihku Adobe PDF Presets izberite PDF/X-3:2002.

2. V vrstici Compatibility izberite Acrobat 6 (PDF 1.5).

3. Odkljukajte Create Acrobat Layers.

4.V zavihku Marks and Bleeds v opciji Marks odklukajte Crop Marks, v opciji Bleed and Slug odklukajte Use Document Bleed Settings.

5. V zavihku Colour Conversion izberite Convert to Destination in v zavihku Destination izberite Coated FOGRA 39 (za tisk na premazne papirje) oz. Uncoated FOGRA 29 (za tisk na nepremazne papirje).

6. S klikom na gumb Export izvozite datoteko v PDF.

7. PDF datoteka

V Adobe Acrobat Pro odprite PDF datoteko, preverite št. Layerjev, v Output Prewiew preverite št. separacij.

Priprava datoteke za 3D UV spot lakiranje: Adobe Illustrator

1. Ustvarite nov Layer Varnish

V programu Adobe ID odprite dokument, ki ga želite pripraviti za UV spot tisk.

V orodni vrstici Window > Layers (F7) dodajte nov Layer in ga poimenujte Varnish.

Ime spot barve je lahko poljubno (npr. varnish, lak, 3d...), pomembno je samo, da je v svojem layerju in v overprintu!

2. Elemente, ki jih želite lakirali premaknite v Layer Varnish

V datoteki označite vse elemente, ki jih želite imeti lakirane.

Ko imate elemente označene jih kopirajte (CTRL+C), z miško označite Layer Varnish in prilepite označene elemente v Layer Varnish (Edit > Paste in place).

S tem ste elemente podvojili in jih prilepili na enako pozicijo, kot so elementi v Layerju 1.

Če želite dodatno UV lakirati del slike (bitmap), je potrebno obliko izrisati (Shape). Želeno obliko izrišete z orodjem Pen Tool, izrisano vektorsko grafiko premaknite v Layer Varnish in ga obarvajte v barvo Varnish, katera mora biti označena kot Overprint Fill!

3. Ustvarite novo barvo Varnish

V orodni vrstici odprite okno Swatches.

Odprite okno - New Swatch in v polje Swatch Name vpišite Varnish, v opciji Colour Type izberite Spot in novo Spot barvo sestavite iz: C=0 / M=100 / Y=0 / K=0 in kliknite na gumb OK.

S tem ste ustvarili in v paleto Swatches dodali novo barvo z imenom Varnish.

4. Spremenite barvo elementov za UV spot tisk

Izberite Layer Varnish in vse elemente v tem Layerju obarvajte v barvo Varnish.

Varnish barvo pretvorite v Overprint (Window > Attributes)!

5. Preverite elemente, ki jih želite lakirati

Če izklopite Layer 1, lahko preverite ali ste označili vse elemente, ki jih želite lakirati.

6. Izvoz datoteke v PDF

Ko ste v Illustratorju datoteko dokončali, jo morate izvoziti v PDF datoteko za tisk.

V meniju File izberite Save As in datoteko poljubno poimenujte.

1. V zavihku Adobe PDF Presets izberite PDF/X-3:2002.

2. V vrstici Compatibility izberite Acrobat 6 (PDF 1.5).

3. Odkljukajte Create Acrobat Layers.

4.V zavihku Marks and Bleeds v opciji Marks odklukajte Crop Marks, v opciji Bleed and Slug odklukajte Use Document Bleed Settings.

5. V zavihku Colour Conversion izberite Convert to Destination in v zavihku Destination izberite Coated FOGRA 39 (za tisk na premazne papirje) oz. Uncoated FOGRA 29 (za tisk na nepremazne papirje).

6. S klikom na gumb Save PDF izvozite datoteko v PDF.

7. PDF datoteka

V Adobe Acrobat Pro odprite PDF datoteko, preverite št. Layerjev, v Output Prewiew preverite št. separacij.

Metallic Foil - digitalni toplotni tisk

Kaj je digitalni toplotni tisk?

Digitalni toplotni tisk je sodobna tehnološka rešitev, ki omogoča vrhunske tiskarske učinke z visoko prilagodljivostjo in brez potrebe po tradicionalnih klišejih, zato je hiter, stroškovno učinkovit in primeren za manjše naklade ali personalizirane projekte. Gre za postopek, ki združuje prednosti digitalnega tiska z možnostjo dodajanja reliefnih, metaliziranih vizualnih ter otipnih učinkov.

Postopek temelji na več ključnih korakih. Tiskovino, ki jo želimo tiskati z metalik folijo je praviloma plastificirana s plastificirno folijo, s katero dobimo površino, ki ne vpija UV laka in na ta način omogoča nanos prozornega UV-laka na specifične dele tiskovine. Ta lak se takoj utrdi z UV-svetlobo, kar ustvari reliefni, otipljiv učinek in omogoča, da se folija oprime le določenih delov tiskovine, ki so bili tiskani z UV lakom.

Najpogosteje se digitalni topolotni tisk uporablja za tisk luksuzne embalaže za kozmetiko, parfume ali luksuzna živila, za tisk marketinških materialov kot so brošure, katalogi, vabila in letaki, personalizirane tiskovine kot so vizitke, voščilnice, certifikati ali omejene serije izdelkov z individualno personalizacijo.

Priprava datoteke za digitalni toplotni tisk

Ko želite določene elemente na tiskovini poudarili s tiskom metalik folije, je za tisk potrebno pripraviti primerno datoteko, ki bo skladna z zahtevami.

Preden pričnete z oblikovanjem si preberite kratka navodila za pripravo. Predlagamo da pripravo za tisk izdelate v programu Adobe Illustrator ali Adobe InDesign.

V kolikor uporabljate za oblikovanje drug program imejte v mislih, da za tisk potrebujemo PDF datoteko pri kateri mora dodatna Spot barva prikazati elemente, ki bodo tiskani z metalik folijo.

PDF datoteka za tisk mora imeti dva Layerja: Layer 1 = Design - CMYK + Layer 2 = Foil - spot barva / Overprint fill+stroke.

Ime spot barve je lahko poljubno (npr. Foil, Zlata, Srebrna...), pomembno je samo, da je v svojem layerju in v overprintu!

Priprava datoteke za tisk z folijo: Adobe InDesign

1. Ustvarite nov Layer Foil

V programu Adobe ID odprite dokument, ki ga želite pripraviti za tisk z folijo.

V orodni vrstici Window > Layers (F7) dodajte nov Layer in ga poimenujte Foil.

2. Elemente, ki jih želite tiskati z folijo premaknite v Layer Foil

V datoteki označite vse elemente, ki jih želite tiskati s folijo.

Ko imate elemente označene jih kopirajte (CTRL+C), z miško označite Layer Foil in prilepite označene elemente v Layer Foil (Edit > Paste in place).

S tem ste elemente podvojili in jih prilepili na enako pozicijo, kot so elementi v Layerju 1.

Če želite s folijo tiskati del slike (bitmap), je potrebno obliko izrisati (Shape). Želeno obliko izrišete z orodjem Pen Tool, izrisano vektorsko grafiko premaknite v Layer Foil in ga obarvajte v barvo Foil, katera mora biti označena kot Overprint Fill!

3. Ustvarite novo barvo Foil

V orodni vrstici odprite okno Swatches (Window > Colour > Swatches (F5).

Odprite okno - New Color Swatch in v polje Swatch Name vpišite Foil, v opciji Colour Type izberite Spot in novo Spot barvo sestavite iz: C=100 / M=0 / Y=0 / K=0 in kliknite na gumb OK.

S tem ste ustvarili in v paleto Swatches dodali novo barvo z imenom Foil.

4. Spremenite barvo elementov za tisk s folijo

Izberite Layer Foil in vse elemente v tem Layerju obarvajte v barvo Foil.

Barvo Foil pretvorite v Overprint (Window > Outoput > Attributes)!

5. Preverite elemente, ki jih želite tiskati s folijo

Če izklopite Layer 1, lahko preverite ali ste označili vse elemente, ki jih želite tiskati s folijo.

6. Izvoz datoteke v PDF

Ko ste v InDesignu datoteko dokončali, jo morate izvoziti v PDF datoteko za tisk.

V meniju File izberite Export in datoteko poljubno poimenujte.

1. V zavihku Adobe PDF Presets izberite PDF/X-3:2002.

2. V vrstici Compatibility izberite Acrobat 6 (PDF 1.5).

3. Odkljukajte Create Acrobat Layers.

4.V zavihku Marks and Bleeds v opciji Marks odklukajte Crop Marks, v opciji Bleed and Slug odklukajte Use Document Bleed Settings.

5. V zavihku Colour Conversion izberite Convert to Destination in v zavihku Destination izberite Coated FOGRA 39 (za tisk na premazne papirje) oz. Uncoated FOGRA 29 (za tisk na nepremazne papirje).

6. S klikom na gumb Export izvozite datoteko v PDF.

7. PDF datoteka

V Adobe Acrobat Pro odprite PDF datoteko, preverite št. Layerjev, v Output Prewiew preverite št. separacij.

Pomembno je, da zraven procesnih barv (CMYK), vidite tudi Spot separacijo z imenom Foil!

Primer datoteke za tisk z metalik folijo: Prenesi!

Klasični toplotni tisk (Hot-Foil) / globoki oz. slepi tisk (Embossing / Debossing)

Klasični toplotni in slepi tisk

Hot foil - klasični toplotni tisk je posebna tiskarska tehnika, ki za prenos folije na material zahteva uporabo toplote in pritiska. Za razliko od digitalnega toplotnega tiska je pri tej vrsti oplemenitenja za tisk z metalik folijo potrebna izdelava klišeja, ki ga izdelamo iz medenine, magnezija ali jekla, kar nam zagotavlja odpornost proti visokim temperaturam in natančnost pri prenosu detajlov. V kliše se reliefno vgravira motiv, ki ga v postopku tiska stroj prenese na tiskovno površino.

Metalizirana folija za tisk je sestavljena iz več plasti in sicer iz prosojne podlage iz poliestra, kovinskega sloja - metaliziran premaz, ki določa končni videz (zlata, srebrna, bakrena, hologrami) in slojem lepila, ki se aktivira z vročino in omogoča prenos na tiskovni material.

Embossing - slepi oz. globoki tisk je tehnika, s katero lahko ustvarimo tridimenzionalne vzorce ali motive. Postopek vključuje izdelavo dveh klišejev (matrica, patrica). Tiskovni material se postavi med matrico in patrico, stroj pa s pritiskom povzroči, da se material deformira glede na obliko klišeja, kar ustvari dvignjen ali poglobljen vzorec. Tisk je lahko dvignjen (embossing - motiv je dvignjen nad površino materiala) ali vdolben (debossing - motiv je vtisnjen v material).

Obe tehniki tiska se lahko uporabita posamezno ali v kombinaciji (slepi+topoltni tisk).

Priprava datoteke za toplotni ali slepi tisk

Neglede za katero vrsto oplemenitenja se boste odločili, je za tisk potrebno pripraviti datoteko iz katere bo razvidno, kje točno bo tiskovina tiskana z metalik folijo ali globokim tiskom.

V obeh primerih dodelav morajo biti elementi v datoteki za tisk vektorski in označeni v svoji SPOT barvi, ki jo lahko poimenujete na primer zlata folija, srebrna folija, slepi tisk... Na podlagi izrisane vektorske grafike se izdela kliše za toplotni ali globoki tisk.

Predlagamo da pripravo za tisk izdelate v programu Adobe Illustrator ali Adobe InDesign. V kolikor uporabljate za oblikovanje drug program imejte v mislih, da za tisk potrebujemo PDF datoteko iz katere lahko jasno definiramo, kateri elementi so tiskani s folijo in kateri s slepim tiskom.

PDF datoteka za toplotni tisk mora imeti dva Layerja: Layer 1 = Design - CMYK + Layer 2 = Foil - spot barva / Overprint fill+stroke.

PDF datoteka za slepi tisk mora imeti dva Layerja: Layer 1 = Design - CMYK + Layer 2 = Emboss - spot barva / Overprint fill+stroke.

PDF datoteka za toplotni + slepi tisk mora imeti tri Layerje: Layer 1 = Design - CMYK + Layer 2 = Foil - spot barva / Overprint fill+stroke + + Layer 3 = Emboss ali Deboss - spot barva / Overprint fill+stroke.

Ime Spot barve je lahko poljubna (npr. Zlata folija, Srebrna folija, slepi tisk...), pomembno je, da je vsaka dodelava logično poimenovana in v svojem layerju, ter v overprintu! Sestava barve za posamezno Spot separacijo je lahko poljubna!

Cut Contour - Konturna linija

Izrez po konturi, izsek

Za izdelavo grafičnih izdelkov nepravilnih oblik je potrebno izdelek v fazi dodelave natančno obrezati v želeno obliko. Izbiramo lahko med dvema načinoma obrezave.

Prvi je izrez po konturi oz. CNC izrez, pri katerem že potiskan material vstavimo v rezalnik, ki je računalniško krmiljen. Rezalnik nato iz potiskanega medija natančno izreže kakršnokoli obliko.

Konturni izrez najpogosteje uporabljamo za izrez nalepk ali napisov iz samolepilne folije in izrez posebnih oblik iz trdih materialov kot so Forex, Dibond, pleksi steklo, Microval, EB-val...

Prednost tehnike računalniškega izreza je ta, da odpade strošek izdelave orodja za izsek, vendar je pa zaradi počasnejše izdelave primerna le za nižje naklade oz. izdelke večjih dimenzij.

Izsekovanje oz. štancanje je tehnika, pri kateri je potrebna izdelava orodja za izsek (Die-Cut), katerega vpnemo v stroj in ta s pritiskom izseka material v končno obliko.

Tehniko izberemo v primeru grafičnih izdelkov z višjimi nakladami. Grafični izdelki, ki jih izrezujemo s pomočjo orodja za izsek so vsi izdelki nepravilnih oblik (poslovne mape, škatle, etikete iz role na rolo...).

Priporočamo, da datoteko za tisk s konturnim izrezom izdelate v programu Adobe Illustrator ali Corel Draw!

Priprava datoteke za konturni izrez: Adobe Illustrator

Za računalniški izrez po konturi, je potrebno v sami datoteki za tisk dodati konturno linijo, katera označuje, kje točno bo rezalnik rezal.

Vektorska konturna linija (stroke) mora biti izdelana v spot barvi (Overprint Stroke) in poimenovana Cut.

Naš primer prikazuje izdelavo konturne linije v programu Adobe Illustrator.

V paleti Symbols smo izbrali naključno vektorsko sliko z imenom Gerbera.

1. V paleti Layer ustvarite nov Layer in ga poimenujte Cut.

Sliko iz Layerya 1 kopirajte (Edit>Copy ali CTRL+C) in jo prilepite v Layer Cut (Edit>Paste in Place ali SHIFT+CTRL+V). Layer 1 zaklenite.

2. V orodni vrstici odprite Effect>Path>Offset Path in v Offset vpišite 3 mm, Joins izberite Round, Miter limit 4 in kliknite OK.

3. V orodni vrstici odprite Object in kliknite Expand Appearance, odprite okno Pathfinder (orodna vrstica Window > Pathfinder) in v Shape modes kliknite na Unite.

4. V paleti Window>Swatches>New Swatch ustvarite novo spot barvo (CMYK: 0/100/0/0) in jo poimenujte Cut.

Objektu sprememnite Fill v Stroke;

5. V zavihku Window>Atributes označite barvo Cut kot Overprint;

6. Slika 6 prikazuje datoteko, ki je pripravljena za tisk in konturni izrez, pri čemer zunanja Cut linija prikazuje, kje bo izdelek izrezan.

Izvoz datoteke v PDF:

Ko ste datoteko dokončali, jo morate izvoziti v PDF datoteko za tisk.

V meniju File izberite Save As in datoteko poljubno poimenujte, pri tem pa upoštevajte naslednja navodila:

1. V zavihku Adobe PDF Presets izberite PDF/X-3:2002;

2. V vrstici Compatibility izberite Acrobat 6 (PDF 1.5);

3. Odkljukajte Create Acrobat Layers;4. V zavihku Colour Conversion izberite Convert to Destination in v zavihku Destination izberite Coated FOGRA 39;

5. S klikom na Save PDF shranite dokument.

VDP - tisk variabilnih podatkov

Personalizacija, numeracija

Personalizacija - VDP (Variable-data printing) je oblika tiska na zahtevo, pri kateri se elementi kot so grafike, teksti ali slike povezani z bazo podatkov (MS EXCEL), tiskajo na vsak grafični izdelek različno oz. iz podatkovne baze.

Eden izmed primerov je prodajni letak z enako (statično) grafično zasnovo, pri katerem se spreminjajo imena in naslovi (variabilno).

Variabilno tiskanje se v glavnem uporablja za neposredno trženje, upravljanje odnosov s strankami, oglaševanje, izdajanje računov, naslovnice brošur, katalogov, knjig, razglednice, vabila, koledarji, vstopnice, kuponi, pogodbe...

Nudimo vam tudi storitev generiranja in tiska EAN, UPC, QR , Data matrix, ISBN kod...

Za tisk personaliziranih tiskovin oz. variabilnih podatkov potrebujemo PDF datoteko in podatkovno bazo v Microsoft Excel datoteki.

Navodila za pripravo PDF datoteke z variabilnimi podatki

Primer prikazuje pripravo za tisk variabilnih podatkov na letak:

1. Variabilne podatke pripravite v Microsoft Excel datoteki (1);

2. Grafično pripravo pošljite v dveh ločenih PDF dokumentih.

Prvi dokument naj prikazuje, kje točno želite imeti natisnjene variabilne podatke, posredujte nam tudi informacijo za ime pisave, velikost pisave, barva pisave...;

3. V drugem PDF dokumentu oz. Print File polje za tisk variabilnih podatkov (3) pustite prazno.

Primer prikazuje numeracijo oz. številčenje tiskovine:

1. PDF datoteka na sliki 1 prikazuje morebitne dodelave, kot so luknjanje (2), perforacija (3) in kje točno naj se prikazujejo variabilni podatki.

Za tisk variabilnih podatkov potrebujemo tudi informacijo za ime pisave, velikost pisave, barva pisave in s katero številko se prične in konča numeracija;

2. PDF datoteka za tisk oz. print file (5) naj ne prikazuje morebitnih dodelav in polja za numeracijo!

Datoteka nima dodatka za porezavo - Bleed!

Datoteka nima dodatka za porezavo - Bleed!

Kaj je Bleed?
Bleed je dodatek za porezavo, s katerim kompenziramo deformacijo papirja pri tisku. V mislih imejte vedno, da je dovoljena toleranca pri tisku (vizitke, letaki, knjige...) od 0,5 do 1 mm (stran A / stran B).

Papir je ploskovni material sestavljen iz lesne celuloze, kar pomeni, da se material malenkost razteza (vlaga+pritisk valjev na papir) ali krči (toplota).

Tiskovino zato vedno tiskamo 3 mm večjo na vsako stran, saj si na ta način zagotovimo, da kljub deformaciji materiala pri končnem izdelku ne bo viden neželen bel rob na strani B.

Torej vedno kadar je tiskovina obrezana v živo, datoteko za tisk pripravite z dodatkom za porezavo (+3 mm na vsako stran).

Pri nekaterih raztegljivih materialih (velikoformatni tisk) je zahtevan dodatek za porezavo tudi do 50 mm.

Primer: vizitka 85x54 mm
Končni obrezan format: 85x54 mm
Format datoteke z dodatkom za porezavo: 91x60 mm

Slika 1: v datoteki je upoštevan dodatek za porezavo - pravilno!

Slika 2: datoteka nima dodatka za porezavo - napačno!

Grafični elementi so preblizu roba porezave!

Varno območje - MARGINS - grafični elementi so preblizu liniji razreza!

Kaj je Margins?
Margins je t.i. varno območje, ki je od roba porezave odmaknjeno navznoter minimalno 3 mm. Razlogi za upoštevanje varnega območja so enaki, kot so opisani pri dodatku za porezavo (deformacije papirja).

V kolikor so grafični elementi preblizu linije odreza se lahko hitro zgodi, da jih na strani B odrežemo!

Torej bodite pozorni, da grafične elemente kot so teksti, slike, logotipe vedno odmaknete od roba porezave za minimalno 3-5 mm (enolistne tiskovine kot so letaki, vizitke. zloženke)!

Pri pripravi datotek za tisk katalogov in knjig upoštevajte večji minimalni odmik od roba porezave:

- špiralna vezava (koledarji, zborniki...): na mestu kjer je tiskovina špiraljena upoštevajte odmik vsaj 15 mm;

- šivanje z žico (katalogi, zvezki, knjižice...): priporočamo minimalni odmik od robov porezave vsaj 10 mm;

- mehka ali trda vezava (brošure, knjige...): priporočamo minimalni odmik od robov porezave vsaj 10 mm (zgoraj, spodaj) in minimalno 15 mm ali več (levo, desno);

Slika 1: v datoteki je upoštevano varno območje - pravilno!

Slika 2: v datoteki ni upoštevano varno območje - napačno!

Ločljivost fotografij je premajhna!

Ločljivost fotografij

Pri pripravi dokumenta za tisk bodite pozorni na ločljivost oz. resolucijo rastrskih slik, ki jih želite natisniti, saj slik s slabo kvaliteto enostavno ni možno natisniti v HQ kvaliteti!

Zahtevana resolucija rastrskih slik za tisk komercialnih tiskovin je od 250-300 dpi, medtem, ko je za tisk večjih plakatov zadostna že resolucija od 150 dpi naprej.

Preberi več!

Napačna barva tekstov!

Teksti

Pisave oz. tekti, ki jih uporabite v datoteki za tisk, naj bodo vedno vektorski (pisav ne delajte v Photoshopu!).

Pisavo v črni barvi, manjšo od 72 pt (višina črke cca. 20 mm), sestavite samo iz črne barve (K=100%), nikakor ne iz vseh 4 procesnih barv (slika 3).

Minimalna velikost pisav naj ne bo manjša od 5 pt (K=100%), oziroma 7 pt (K= od 30-70%).

Prav tako se izogibajte pisavam z tanko linijo (light), v primeru inverznega tiska (bela pisava na črni podlagi), kjer je minimalna velikost pisave 8 pt.

Preberi več!

Datoteka je v RGB barvnem prostoru!

RGB barvni prostor

Slike, ki jih boste v dokumentu uporabili pretvorite v CMYK barvni prostor.

Predlagamo, da slike obdelujete v programu Photoshop, pri tem pa slike najprej pretvorite iz RGB v CMYK barvni prostor in šele nato nadaljujte z nadaljno obdelavo.

V kolikor boste v datoteki imeli RGB slike, jih pred tiskom avtomatsko pretvorimo v CMYK, pri tem pa v večini primerov slike postanejo malenkost temnejše.

Prav tako se lahko spremeni intenzivnost nekaterih barv, ki jih lahko vidimo le na monitorjih, saj imajo le ti večji barvni obseg.

Monitorji so sposobni prikazati intenzivnejše barve, kot jih lahko natisnemo z uporabo CMYK barv.

Preberi več!

Zloženka - pozicija zgiba

Zloženka - širina strani je nepravilna ali strani so postavljene nepravilno!

Kadar pripravljate datoteko za tisk zloženk oz. zgibank, bodite pozorni na pravilno razporeditev in širino strani!

Če ne boste upoštevali širino strani, se zloženka ne bo pregibala točno tam, kjer ste želeli (slika 2 - design je postavljen preblizu liniji pregiba).

Predlagamo vam, da zloženko pripravite s pomočjo naših praznih predlog, ki so pripravljene na točno dimenzijo, prav tako pa so v predlogah natančno označene tudi linije pregiba. Priporočamo, da grafične elemente odmaknete od linije pregiba za vsaj 3 mm (levo in desno - slika 1).

Prazne predloge (ID, AI), najdete na podstrani Izračun pod gumbom Dodaj v košarico (v zavihku Prazne predloge - slika 3).

Če boste zloženko (C-zgib) pripravljali sami imejte v mislih, da širine strani pri zloženki C zgib niso enake!

Primer:

Zloženka A4 - C zgib (odprt format 297x210 mm / zaprt format 100x210 mm)

stran 5 = 97 mm, stran 6 = 100 mm, stran 1 = 100 mm
stran 2 = 100 mm, stran 3 = 100 mm, stran 4 = 97 mm

Zloženka 3xA4 - C zgib (odprt format 628x297 mm / zaprt format 210x297 mm )

stran 5 = 208 mm, stran 6 = 210 mm, stran 1 = 210 mm
stran 2 = 210 mm, stran 3 = 210 mm, stran 4 = 208 mm

Katalogi - število strani ni deljivo s 4!

Katalogi, knjižice - število strani ni deljivo s 4, napačna montaža!

Ko boste pripravljali datoteko za tisk katalogov oz. knjižic, bodite pozorni na število strani, kajti če želite, da bodo v katalogu potiskane vse strani, mora biti skupno število strani deljivo s štiri (8, 12, 16, 20, 24, 28, 32, 36 strani...).

V kolikor imate na voljo npr. le 18 strani bosta dve strani v katalogu nepotiskani oz. beli. V tem primeru je prazna / bela stran v katalogu ponavadi platnica in sicer druga in predzadnja stran, torej je platnica potiskana 4/0.

Prosimo, da v tem primeru v datoteki za tisk sami dodate prazni / beli strani na mesto, kjer to želite!

Datoteko za tisk vedno pošljite v enem PDF-ju (kot Pages, nikoli kot Spreads!), strani v datoteki za tisk naj si sledijo od prve do zadnje strani (natiskan katalog se bo listal po tem pravilu!)

V primeru dodatne debelejše platnice lahko ustvarite dve ločeni PDF datoteki in jih smiselno poimenujte npr. katalog-vložek.pdf in katalog-ovitek.pdf. Tudi v tem primeru naj si strani v PDF dokumentu sledijo od prve do zadnje strani!

Montažo za tisk katalogov (Booklet) opravimo MI, zato montaže ne delajte sami - strani v PDF dokumentu si naj sledijo od strani 1 naprej!

Brošure - pri ovitku ni upoštevana debelina R!

Knjige, brošure - v ovitku ni upoštevana debelina knjižnega vložka (R)!

V praksi se pogosto pojavi napaka, pri kateri je platnica zaradi neupoštevanja debeline hrbta prekratka.

Za pravilno pripravo dolžine platnice potrebujete torej informacijo debeline vložka (R) v mm, katero prištejemo k dolžini platnice.

Informacijo za debelino oz. širino hrbta najdete na podstrani Izračun (1).

Na podlagi izbire materiala za tisk in števila strani, vam bo aplikacija izračunala točno debelino hrbta R.

Zraven podatka debelina hrbta (R) je izpisna tudi končna dimenzija ovitka, v kateri je zajeta debelina hrbta (širina brošure x2+R).

Prosimo vas, da izpisano dimenzijo upoštevate pri pripravi platnice!

Datoteki za tisk brošur oz. knjig vedno pošljite v dveh ločenih PDF dokumentih in ju smiselno poimenujte npr. vložek.pdf in platnica.pdf.

Datoteko za tisk vložka pošljite v enem PDF dokumentu, kjer si strani sledijo od prve do zadnje (slika 3).

Minimalno število strani za broširanje je od 40 strani naprej oz. 32 strani za brošure šivane z nitjo!

Bodite pozorni na število strani vložka, ki mora biti deljivo s številom 2 (42, 44, 46, 48, 50, 52 strani...), oziroma s številom 4 (32, 36, 40, 44, 48 strani...) za brošure šivane z nitjo!

V kolikor se vam število strani vložka ne izzide, vas prosimo da sami dodate prazne (bele) strani, tako da bo število strani v datoteki vedno deljivo s številom 2 oz. 4!

Microsoft Word, Powerpoint, Canva!

Da bi zagotovili najboljšo možno kakovost tiska in preprečili zamude ali dodatne stroške, vas želimo opozoriti na nekaj pomembnih dejstev v zvezi s pripravo datoteke za tisk. Programi, kot sta Microsoft Word, PowerPoint, Canva, niso zasnovani za profesionalno pripravo datotek za tisk!

Težave, ki se pogosto pojavljajo pri uporabi teh programov, vključujejo:

• nepravilne barvne profile - datoteke vsebujejo barvne sheme RGB, ki niso primerne za tisk (zahteva CMYK)!
• neustrezna ločljivost slik - slike vstavljene v teh programih pogosto nimajo zadostne ločljivosti (300 dpi), kar vodi v zamegljen ali nekakovosten tisk!
• težave z razporeditvijo - postavitev lahko ob izvozu v PDF izgubi natančnost, kar povzroča premike ali izkrivljanje elementov.
• manjkajoče ali nepravilno vstavljene pisave - uporabljene pisave se lahko pri ob odpiranju na drugih napravah samodejno zamenjajo in posledično tako tiskajo!
• dodatek za porezavo - Microsoft programi tega ne podpirajo neposredno, zato povečajte dimenzije dokumenta za ta dodatek (npr. A4: 216 x 303 mm namesto 210 x 297 mm)!
• transparence - prosojnost v Wordu, Powerpointu deluje v RGB načinu, kar pomeni, da ni primerna za tisk (ki uporablja CMYK), funkcije prosojnosti so osnovne, brez možnosti napredne prilagoditve, kot so gradienti ali sloji! Ko so barvni profili v PDF datoteki različni oz. imajo različno določene barvne opise za mešanje prosojnosti.

Slika 1:
Prikazuje ozadje z vektorskim polnilom R=G=B, prekrito z RGB slikami in vektorsko grafiko, ki uporablja učinke prosojnosti (Drop Shadow & Reflection). Acrobat PDFMaker pretvori vse besedilne in vektorske objekte z vrednostmi R=G=B v DeviceGray, vse ostale vektorske elemente in slike pa pretvori v ICC Adobe RGB. PDF izvožen iz programa Microsoft PowerPoint z uporabo Acrobat PDFMaker, med postopkom ustvarjanja datoteke PDF vse besedilne in vektorske objekte z vrednostmi R=G=B pretvori v sivinsko lestvico (DeviceGray). Na zaslonu to izgleda v redu, saj Acrobat/Reader prikazuje dokument v RGB barvnem prostoru.

Slika 2:
Rezultat tiska, prikazan na sliki 2, se razlikuje. Vidne so razlike in prekinitve v odtenkih sive in črne v območjih senc ter odsevov. Uporaba DeviceGray in ICC Adobe RGB za različne elemente, ter nepotrebna skupina za prosojnost z barvnim prostorom ICC Adobe RGB povzročajo neskladnosti pri tisku. Zaradi mešanja različnih barvnih prostorov pride do popačenja v ozadju, vidne so razlike in prekinitve v odtenkih sive in črne v območjih senc in odsevov. Rešitev je ročno popravljanje dokumenta. Poiskati je potrebno vse elemente s profilom DeviceGray in jih pretvoriti v DeviceCMYK!

Canva je priljubljeno in dostopno orodje za oblikovanje, ki omogoča hitro in enostavno pripravo vizualnih materialov, vključno z osnovnimi tiskovinami, kot so vizitke ali letaki. Čeprav Canva ni popolnoma optimizirana za profesionalni tisk, jo je mogoče prilagoditi za ustvarjanje tiskarskih datotek. Enako kot Microsoft tudi Canva uporablja RGB kot privzeti barvni prostor, kar ni idealno za tisk (ki zahteva CMYK). Pri izvozu datoteke Canva samodejno optimizira barve za tisk, vendar je priporočljivo dodatno preveriti barvne razlike. Za tiskovine, kjer je barvna skladnost ključna, razmislite o pretvorbi PDF v CMYK z orodjem, kot je Adobe Acrobat ali podobna programska oprema!

Želimo vas opozoriti, da programi, kot so Microsoft Word, PowerPoint in Canva, niso primerni za profesionalno pripravo datotek za tisk. Ti programi pogosto povzročijo težave, kot so napačni barvni profili (RGB namesto CMYK), nizka ločljivost slik ali manjkajoči robovi za odrez (bleed), kar lahko negativno vpliva na kakovost končnega izdelka. Priporočamo vam, da za zagotovitev brezhibnega rezultata tiska sodelujete oz. najamete izkušenega DTP operaterja oz. grafičnega oblikovalca, ki bo znal pripraviti tehnično ustrezno datoteko v profesionalnih programih, kot so Adobe InDesign, Illustrator ali CorelDRAW. S tem se izognete dodatnim stroškom popravkov in zagotovite, da bo vaš tisk izpolnil pričakovanja.

Pomembno:

Tiskar je strokovnjak, ki upravlja tiskarske stroje. Njegova naloga je prenos digitalne datoteka na tiskovni material s pomočjo različnih tiskarskih tehnik in je odgovoren za fizično izvedbo tiska, deluje neposredno z opremo in zagotavlja kakovosten izhodni rezultat, ki je skladen z industrijskimi standardi.

DTP operater (ang. Desktop Publishing Operator) je strokovnjak za pripravo datotek za tisk. Njegova naloga je pretvoriti oblikovalski koncept v tehnično pravilno datoteko, ki ustreza tiskarskim zahtevam in s tem zagotovi brezhiben končni izdelek. Naloge DTP operaterja: prelom strani in postavitev, nastavitev pravilnega barvnega prostora (CMYK), dodajanje bleeda in priprava datotek v ustreznem PDF formatu, preverjanje ločljivosti slik (300 dpi), pretvorba pisav v krivulje in preverjanje, da datoteka ustreza tehničnim zahtevam tiskarne, iskanje in popravljanje morebitnih napak v datotekah (npr. manjkajoče slike, napačne pisave), izvajanje preflight preverjanja za zagotavljanje skladnosti z industrijskimi standardi...

V podjetju Demago Print smo odlični tiskarji! Datoteke, pripravljene v neprimernih programih (npr. Word, PowerPoint, Canva), so izven naših tehničnih standardov in jih ne bo mogoče reklamirati. Če take datoteke kljub temu uporabimo za tisk, jih tiskamo na lastno odgovornost naročnika!

Za najboljši rezultat in brezhibno izkušnjo tiska vas prosimo, da upoštevate naša navodila in priporočila ali nas kontaktirate za dodatne informacije in pomoč. Z veseljem vam bomo svetovali ali priporočili zunanje strokovnjake za pripravo vaših datotek.

V kolikor ste PDF datoteko generirali v Wordu, Powerpointu ali Canvi in želite preveriti skladnost vaše datoteke za tisk, nam jo preprosto pošljite. Avtomatizirana programska oprema za preverjanje datotek PDF bo vašo datoteko samodejno pregledala. V nekaj minutah boste na vaš mail dobili rezultat pregleda vaše PDF datoteke. Storitev je na voljo 24/7 in je brezplačna!

Najlepša hvala za razumevanje in sodelovanje!

Kliknite na gumb, pripnite svoj PDF in počakajte nekaj minut. Prejeli boste potrditveni mail in čez nekaj minut povratno informacijo o tem, ali je vaša datoteka ustrezna ali ni ustrezna.

Nazadnje ogledano: 0 izdelkov

Vaša košarica je prazna.

Razširite znanje!

Programska oprema za kreiranje PDF datotek

Pri kreiranju PDF datoteke za tisk upoštevajte naslednje:

Adobe INDESIGN

Adobe INDESIGN - navodila za pripravo PDF datoteke

Nastavitve za izvoz v PDF datoteko za tisk:

Adobe ILLUSTRATOR

Adobe ILLUSTRATOR - navodila za pripravo PDF datoteke

Nastavitve za izvoz v PDF datoteko za tisk:

Adobe PHOTOSHOP

Adobe PHOTOSHOP - navodila za pripravo PDF datoteke

Nastavitve za izvoz v PDF datoteko za tisk:

Corel DRAW

Corel DRAW - navodila za pripravo PDF datoteke

Nastavitve za izvoz v PDF datoteko za tisk:

Enolistne tiskovine

Večlistne tiskovine

Etikete na roli

Pri kreiranju PDF datoteke za tisk upoštevajte naslednje:

Kaj je HP Indichrome?

Priprava datoteke za tisk z Pantone barvo

Specialne dodelave

Kaj je UV spot - parcialno lakiranje?

Priprava datoteke za parcialni 3D UV tisk

Priprava datoteke za 3D UV spot lakiranje: Adobe InDesign

Priprava datoteke za 3D UV spot lakiranje: Adobe Illustrator

Kaj je digitalni toplotni tisk?

Priprava datoteke za digitalni toplotni tisk

Priprava datoteke za tisk z folijo: Adobe InDesign

Klasični toplotni in slepi tisk

Priprava datoteke za toplotni ali slepi tisk

Nepravilne oblike, variabilni tisk

Izrez po konturi, izsek

Priprava datoteke za konturni izrez: Adobe Illustrator

Izvoz datoteke v PDF:

Personalizacija, numeracija

Navodila za pripravo PDF datoteke z variabilnimi podatki

Najpogostejše napake