Nazadnje ogledano: 0 izdelkov
  • 059 934 933 (pon–pet: 8.00–16.00)

01.02.2021 Klasifikacija ECMA in FEFCO

POMEMBNOST EMBALAŽE NA SODOBNEM TRGU
Embalaža na sodobnem trgu je enako pomembna, kot oblika in barvna kombinacija produkta oz. vsebine. Proces izdelave embalaže je skrbno premišljen in načrtovan, saj je potrebno izbrati optimalno velikost, barvo ter njeno obliko. Ko načrtujete embalažo imejte v mislih, da gre za že skoraj umetniško delo, ki mora ob prvem stiku z uporabnikom vzbuditi zanimanje in željo po nakupu. Vsak izdelek, ki je pakiran v skrbno izbrani embalaži je bolj reprezentativen, deluje luksuzno in je konkurenčnejši od preostalih.

Embalaža je razdeljena v dve skupini in sicer transportna ter produktna embalaža. Transportna embalaža je pomembna predvsem za prevoz in skladiščenje blaga, produktna embalaža pa, da pakiran izdelek ščiti in hkrati kupca usmerja – mu pomaga sprejeti odločitev o nakupu.

Če želite vaš produkt v potrošnikovih očeh predstaviti kot luksuzni, le ta potrebuje kakovostno embalažo, ki je izdelana izključno zanj. Vendar POZOR, embalaža niso le štiri obarvane stranice, gre za zapleten proces, ki zahteva specifična znanja.

PRIPOROČILA ZA NAČRTOVANJE EMBALAŽE

1.Izbira materiala – kartona
Pri izbiri materiala za tisk embalaže je potrebno upoštevati strukturo kartona. Funkcionalnost in obstojnost embalaže je odvisna od različnih dejavnikov. Struktura kartonske pole na katero se tiska je po dolžini in širini anizotropična oz. neenakomerna. Med proizvodnjo kartona, pride vzdolž tiskarske pole (v smeri tiska), do prevlade celuloznih makromolekul, kar povečuje trdnost in togost. Pomembna dejavnika z vidika kompatibilnosti embalaže in izdelka v njej sta združljivost in sposobnost lepljenja. Prav tako so pomembni dejavniki pri kreiranju embalaže tudi zunanji vplivi iz okolja. Na primer, če bo embalaža hranjena v vlažnem prostoru se kvaliteta embalaže znatno zmanjša, zato svetujemo, da embalažo zaščitite z lakom ali plastifikacijo, ki hkrati daje prestižni izgled. Ker so značilnosti kartona različne, se glede na tehnične lastnosti pakiranja (izdelek + embalaža) izbere zahtevana debelina kartona, ki se meri v mikronih. Spodnja tabela prikazuje približne vrednosti oz. kombinacije teže izdelka in debelino kartona.


Pri oblikovanju embalaže moramo biti osredotočeni na zunanji del, ki bo potiskan. Dimenzije embalaže so praviloma zapisane v naslednjem vrstnem redu: dolžina, širina in globina. Dolžina in širina pa se določita glede na odpiranje embalaže.

2. Sestavni elementi embalaže
Elemente delimo na glavne in pomožne elemente. Glavni elementi so: - sprednja ploskev - zadnja ploskev - stranske ploskve - zgornja ploskev - spodnja ploskev, pomožni elementi pa so: - stranska krila oz. zavihki za lepilo - zgornji in spodnja stranska krila - dodatni pritrdilni elementi. Vsa stranska krila z zgornjo ali spodnjo ploščo tvorijo pokrov ali dno. Embalažo ter pripadajoč pokrov (če ga seveda embalaža ima), lahko sestavimo s pomočjo stranskih krilc ali pa s pomočjo lepila. Vsaka embalaža ima pokrov in dno sestavljeno iz treh ali štirih ploskev oz. stranskih kril. Ploskve pokrova in dna pa so lahko oblikovane za različne načine zapiranja, kot so prekrivanje ploskev, zatikanje stranskih kril, lepljenje. Načrtovanje ter izbira pokrova in dna je odvisna od več dejavnikov in sicer od vrste izdelka, ki bo v njej pakiran, teže izdelka, tehnologije pakiranja ter značilnosti uporabe. Pri pakiranju izdelkov v granulatu ali prašku je za pokrov in dno priporočljivo uporabiti sistem zapiranja s parno prekrivajočimi se ploskvami, kjer so ploskve enake širini škatle. Ta sistem ponuja največjo površino lepljenja in tesnost zalepljenih spojev. Pri pakiranju večjih izdelkov pri katerih tesnost ter moč pokrova in dna nista ključnega pomena lahko uporabimo embalažo brez stranskih kril.

3. Oblike in dimenzije
Za embalažo, ki se zlaga iz enega ravnega kosa kartona je velika odvisnost med trdnostjo in porabo materiala glede na razmerje vseh dimenzij za enako prostornino. Ugotovljeno je, da je najmanjša površina rezanja kartonske embalaže, ko so stranice (L: length – dolžina, W:width – širina in D:depth – globina) v razmerju 2: 1: 2.
Pri statičnih in dinamičnih obremenitvah pa je najbolj stabilna embalaža, ko so stranice v razmerju 1: 1: 1, vendar je v tem primeru površina 12% večja. Optimalna trdnost za embalažo skupin A in C je dosežena z razmerjem 2: 1: 3, za skupini B in D pa 4: 3: 1.
Pri načrtovanju oz. oblikovanju embalaže je priporočljiveje izbrati povprečne dimenzije (npr. dolžina med 100-250 mm). Izbira prevelikih dimenzij običajno vodi v zmanjšanje togosti, ki daje embalaži trdnost in manj zanesljivosti elementov za pritrditev. Manjše dimenzije pa vodijo do zmanjšanja zanesljivosti izreza po liniji in oteženega sestavljanja. Za izbran načrt – mrežo za izdelavo embalaže je priporočljivo izdelati vzorec, da preverimo točnost dimenzij in pravilnost sestavljanja, kot tudi kompatibilnost z izdelkom, ki ga bomo pakirali.




MEDNARODNA KODA ZA IZDELAVO ZLOŽLJIVIH ŠKATLIC IZ KARTONA - ECMA
The European Carton Makers Association (ECMA) oz. Evropsko združenje izdelovalcev kartona je leta 1967 izdalo prvo zbirko standardnih zložljivih škatel, kar je predstavljalo inovativen dosežek na področju kartonske embalaže. Računalniško podprtega sistema za izris embalaže pa še ni bilo. Leta 1992 so na podlagi sprememb, ki so se zgodile v industriji in potreb končnih uporabnikov katalog prenovili. Leta 2009 pa je katalog zaradi razvoja digitalnih tehnologij in razširjenega sistema za izris embalaže dobil popolnoma novo obliko. Predstavljena je bila tudi nova osemmestna koda predlog. Katalog ne vsebuje striktnih standardov za različne podrobnosti, zlasti za različne pomožne elemente. Podrobnosti oz. specifike embalaže so individualne.

Uporaba ECMA kode ter določitev velikosti embalaže
Glavne dimenzije embalaže so opredeljene kot L – dolžina, W – širina in D – globina. Mere se pripravijo na podlagi razprte škatle, od roba do roba oz. od zgiba do zgiba posamične ploskve. Kadar gre za embalažo, ki je pakirana v drugo večjo embalažo oz. se pakira v transportno embalažo je najpomembnejša zunanja dimenzija. Za teleskopsko embalažo in embalažo iz več delov pa je potrebno mere navesti za vsak element posebej.
Za določitev stranic oz. ploskev veljajo naslednja pravila: L – dimenzija stranice, ki je vzporedna z vrtilno osjo zgornje ploskve embalaže W – druga mera – dimenzija dna D – višina med dnom in pokrovom Za pladnje –velja: L – večja stranica osnovne – sprednje ploskve W – manjša stranica osnovne – sprednje ploskve D – višina med dnom in pokrovom Izris mreže prikazuje, linijo izreza, zgibe, perforacije, mesto lepljenja. Izris mreže je vedno pripravljen tako, da je zgornja ploskev vedno obrnjena navzgor.

Klasifikacija oz. razvrstitev modelov glede na skupine
Glede na veliko število različnih modelov-oblik embalaže jih razvrščamo v sedem skupin. Razvrščamo jih na podlagi osnovne oblike škatle.

Skupina A – pravokotne škatle
Škatle, ki ji uvrščamo v skupino A, so lepljene vzdolž daljše stranice (D). Vse zunanje ploskve so ena na drugo pravokotne, razen škatel s posebno zgornjo ploskvijo oz. pokrovom (npr. dvokapna embalaža ali druge zaprte embalaže).
Skupina B – pravokotne škatle, ki se ne lepijo
Škatle, ki ji uvrščamo v skupino B, so brez vzdolžnega lepilnega šiva, torej zložljive škatle (pladenj). Vse zunanje ploskve so ena na drugo pravokotne.
Skupina C – nepravokotne škatle
Škatle, ki ji uvrščamo v skupino C, so lepljene vzdolž daljše stranice (D). Vsaj ena izmed zunanjih ploskev ni pravokotna, na glavno ploskev. Velja pa tudi pravilo, da ni nujno, da je višina ali sprednja ploskev pravokotna na podlago.



Skupina D – ne pravokotne škatle – zložljive škatle
Škatle, ki ji uvrščamo v skupino D, se ne lepijo, razen če gre za posebnosti. Prav tako velja pravilo, da ni nujno, da je vsaj ena zunanja ploskev pravokotna na podlago.
Skupina E – embalaža za »skupinsko« pakiranje
Škatle, ki ji uvrščamo v skupino E, so v neposrednem stiku s pakiranim izdelkom ali pa so namenjene za skupinsko pakiranje (več izdelkov v enem pakiranju).
Skupina F – druge zložljive škatle
Škatle, ki ji uvrščamo v skupino F, so vse škatle, ki jih ne moremo umestiti v eno izmed zgoraj opisanih skupin (A-E).
Skupina X – pomožni elementi
V skupino X, uvrščamo specifične pomožne elementi, ki se lahko uporabijo za vse skupine A, B, C, D, E in nekaterimi modeli skupine F.




Razčlenitev – struktura kode
Koda modela embalaže se vedno začne z veliko črko, ki opredeljuje model v skupino. Sledijo ji štirje pari kod, povezani z določenimi vrednostmi za vsako skupino posebej (sistem zapiranja oz. odpiranja dna, pokrova, število in oblika zavihkov, oblika osnove, sistem fiksiranja).
Ker v skupino X uvrščamo specifične pomožne elemente, se v primeru uporabe le teh doda peti par kode.




Klasifikacija-Ecma-folding-cartons-b


MEDNARODNA KODA VLAKNENIH PLOŠČ - FEFCO
FEFCO (The European Federation of Corrugated Board Manufacturers) in ESBO sta instituciji, ki sta razvili kodo za sistem oblikovanja embalaže. Danes je to mednarodni sistem, ki ga razumejo vsi ne glede na jezik ali druge razlike. FEFCO sistem za svetovno uporabo si je prisvojil International Corrugated Case Association - ICCA. Za naročila se uporabljajo standardne specifikacije, dodatki in prilagajanja pa morajo biti narejeni in sprejeti s strani FEFCA.

Obrazložitev izrisa – mreže valovite kartonske embalaže
Vse mere so izražene kot notranje mere v mm: DOLŽINA x ŠIRINA X GLOBINA
DOLŽINA (L) = daljša dimenzija pri odpiranju
ŠIRINA (B) = krajša dimenzija pri odpiranju
VIŠINA (H) = dimenzija od dna do pokrova

Dimenzije so določene - podane v vsakem posamičnem načrtu. Pri nekaterih modelih škatel lahko numerična vrednost B presega numerično vrednost L, torej je škatla širša in krajša.

Izmero za posamični načrt embalaže je potrebno pripraviti pod standardnimi pogoji, na ravni površini upoštevajoč debelino materiala. Za teleskopske škatle je potrebno dimenzijo pokrova dodati kot četrto dimenzijo npr. 355x205x120/40 mm (LxBxHxh). Za embalažo s prekrivnimi zavihki je prav tako potrebno dodati četrto dimenzijo npr. 355x205x120/40 mm (LxBxHxo).

Dimenzije kartonske vlaknene plošče
Vse mere so izražene v mm.
1.dimenzija = vzdolž linij lepljenja (vzporedne z smerjo valov vlaken - flavte)
2. dimenzija = čez linije lepljenja (pravokotno na smer valov vlaken – flavte)

Oblike embalaže
Ker je iz kode FEFCO izpeljanih veliko različnih embalaž, je ustvarjanje novih oblik nepotrebno. Če želimo posebno embalažo se k osnovni številki oblike doda samo pripona npr. 0201-2. S tako preprostim načinom lahko ustvarimo unikatno, edinstveno embalažo.

Kombinacija tipov embalaže
Spodaj prikazani obliki embalaže sta osnovni obliki – standardna sloga (0204 in 0215). Kadar kombiniramo dve ali tri osnovne embalaže, končna kombinacija ni nujno sestavljena iz vseh elementov teh osnov. Torej lahko kombiniramo le elemente, ki so za nas uporabni. V spodnjem prikazu gre za kombinacijo zgornji in spodnji zavihkov (0204/0215).


Načini sestavljanja embalaže
V načrtu – izrisu embalaže je potrebno pravilno določiti vrsto šivov, ki so pomembni pokazatelj načina sestavljanja embalaže. Embalaža je lahko lepljena po krajši ali daljši stranici z lepilom (glued joint), lepljena z lepilnim trakom (taped joint) ali šivana s kovinskimi sponkami (stitched joint).



M – običajno ročno sestavljanje / A – običajno avtomatsko sestavljanje (strojno) / M/A – kombinacija ročnega in avtomatskega sestavljanja


Klasifikacija oz. razvrstitev modelov glede na osnovne skupine
Upoštevajte, da lahko nekaj modelov, ki so zapisani v kodeksu pod določeno številko – kodo, uvrščamo tudi v druge osnovne skupine.




Zapiranje embalaže – škatel

Pravilno in učinkovito zapiranje paketov je enako pomembno kot sama oblika embalaže. Možni načini posamičnega ali kombiniranega zapiranja so: hladno ali vroče lepljenje, lepljenje z lepilnim trakom, zapiranje z zatičem, spenjanje s kovinskimi sponkami.

Zapiranje-embalaze


Simboli uporabljeni v izrisih in računalniških sistemih




Barbara V. &  Petra V.

Potrebujete pomoč? Imate vprašanje?

Tukaj smo zato, da vam pomagamo!

059 934 933

041 625 157

info@demago.si